Pak:"Turistična panoga je poenotena glede tega, katera pot je prava"

Slovenski turizem trenutno uspešno okreva po pandemiji covida-19, a ga čakata negotova jesen in zima. Kljub številnim izzivom je turistična industrija na začetku novega strateškega obdobja zelo poenotena v tem, kaj želi doseči in katera pot je prava, je v pogovoru za STA povedala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/maja-pak.webp) Slovenski turizem je na pomembnem razpotju, med okrevanjem po posledicah zdravstvene krize zaradi pandemije covida-19 ter pojavom novih varnostno-političnih groženj in tveganj zaradi vojne v Ukrajini, ki jih spremljata še rast cen temeljnih surovin in zelo zaostrena ekonomska situacija. Ob tem se panoga po vsej Evropi sooča še z eno krizo - kadrovsko. "Turizem je kriz nesporno vajen, je pa tokratna kriza, ki je splet več kriznih faktorjev, sploh vezano na kadre, veliko bolj kompleksna, globoka in bo po ocenah dolgotrajna," je trenutno stanje orisala Pakova. Skupni turistični promet se v Sloveniji približuje stanju pred pandemijo. "Pri prihodih za letom 2019 zaostajamo le še za osem odstotkov, pri prenočitvah za štiri odstotke. Prilivi iz naslova izvoza potovanj so manjši za 10 odstotkov," je izpostavila direktorica STO. V turističnih destinacijah so s poletno sezono, kot poročajo, zadovoljni, čeprav je obisk večinoma še nekoliko pod tistim iz poletja 2019. "Tradicionalno je visoka zasedenost na slovenski obali, kjer je večina zmogljivosti skoraj v celoti zasedena. Ključno je, da se vračajo tuji turisti. Največ gostov je iz treh tradicionalno pomembnih trgov slovenskega turizma, Nemčije, Avstrije in Italije, pa tudi iz Francije, Belgije, Nizozemske, Madžarske, Hrvaške, Češke, Srbije, Poljske, Španije, Velike Britanije. Vračajo se tudi gostje iz ZDA, z ostalih prekomorskih trgov pa še ne," je navedla Pakova. "Nekatere destinacije beležijo veliko povpraševanja tudi za jesenske in zimske mesece, gostje pa so pri rezervacijah zadržani zaradi možnega novega vala covida-19, vojne Ukrajini in posledično energetske krize, kar, kot navajajo, ohlaja rezervacije za jesensko-zimski čas," je nadaljevala. Največ gostov v Slovenijo, kot pojasnjuje sogovornica, sicer pride z lastnim prevoznim sredstvom iz trgov, oddaljenih do 600 kilometrov. Na destinacijah ob tem zaznavajo rast deleža individualnih gostov in vse več rezervacij v zadnjem hipu. Gostje vse bolj povprašujejo po avtentičnih in trajnostnih doživetjih, še posebej aktivnih doživetjih v naravi. Vse bolj se navdušujejo nad kakovostno avtentično kulinariko, še posebej pa cenijo, da se v Sloveniji počutijo varne, je naštela. "Kot največji izziv na drugi strani ponudniki izpostavljajo pomanjkanje turističnega in gostinskega kadra, destinacije pa potrebo po večjih vlaganjih v infrastrukturo, med drugim v javni prevoz. Navajajo tudi negotovost zaradi napovedane recesije in podražitev ter skrb zaradi morebitnega ponovnega zapiranja panoge zaradi novega vala covida-19," je dodala Pakova. Na vprašanje, ali lahko trenutne nestabilnosti zavrejo hitro okrevanje turizma, Pakova odgovarja pritrdilno: "Da, pričakujemo, da bodo dejavniki, kot so geopolitične napetosti, vojna, gospodarska in finančna ter podnebna kriza, na turizem močno vplivali." Glede vojne v Ukrajini je ključna neznanka, ki vpliva tudi na turizem, trajanje vojnega konflikta in njegove neposredne in posredne posledice. "Kot kažejo podatki Evropske potovalne komisije, bolj kot vojna v Ukrajini prebivalce Evrope skrbijo trenutno rastoče cene in ekonomska situacija. Hkrati pa je želja ljudi po potovanjih velika," je izpostavila. Tudi Svetovna turistična organizacija, ki napoveduje, da bodo turistični prihodi letos dosegli 55- do 70-odstotno raven iz leta 2019, to napoved pogojuje z več dejavniki, vključno z razvojem vojne v Ukrajini, možnimi novimi izbruhi koronavirusa in globalnimi gospodarskimi razmerami, predvsem inflacijo in cenami energentov. "Pred turizmom sta tako negotova jesen in zima," je orisala direktorica STO. Letos je začela veljati nova strategija slovenskega turizma, in sicer za obdobje 2022-2028. "Ključne usmeritve, politike in ukrepi se nanašajo na znatno izboljšanje kakovosti storitev, boljše upravljanje na vseh ravneh, dvig kakovosti človeških virov in pogojev dela v slovenskem turizmu, kakovostnejše naložbe, realizacijo obljube o zeleni in trajnostni ponudbi ne le v promocijskih akcijah, temveč v praksi - tako v nastanitvenih ponudbi kot tudi v mobilnosti, usmerjanje na zahtevnejše trge, segmente in produkte z višjo dodano vrednostjo, večjo stopnjo butičnosti, z upoštevanjem nosilne zmogljivosti narave ter turističnih območij, vključevanjem avtentičnih kulturnih elementov Slovenije v turistično ponudbo, digitalno preobrazbo s ciljem večje učinkovitosti in povečanje verige vrednosti slovenskega turizma. Vse s ciljem ustvarjanja višje dodane vrednosti za vse deležnike in pozitivnega vpliva na identiteto ter uspeh Slovenije. Vse to spremlja premik k novim kazalnikom uspešnosti," strategijo povzema Pakova. Trajnost je tudi v prihodnje postavljena v jedro razvoja in promocije slovenskega turizma. "V procesu smo se vsi deležniki strinjali, da slovenski turizem v novem strateškem obdobju in novi normalnosti potrebuje nadgrajeno, transformativno vizijo, ki nas bo združila v nujno potrebnem premiku k bolj uravnoteženemu in odpornemu turizmu, z bolj izraženim karakterjem slovenske identitete, odločno višjo dodano vrednostjo in v interesu vseh deležnikov," je pojasnila Pakova. Brez višje dodane vrednosti panoga ne bo zmogla nujnih vložkov v bolj trajnostno in digitalno infrastrukturo ter ljudi. "Nadgrajena vizija tako v ospredje postavlja zeleno butičnost z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse," je nadaljevala. Za povečanje zanimanja za delo v gostinstvu in turizmu in razvoj strokovnega kadra nova turistična strategija opredeljuje 14 ukrepov za doseganje dveh ključnih ciljev, in sicer dvig ugleda turizma kot zaželenega in uglednega delodajalca, ki privablja več mladih, ter dvig kompetenc in motivacije kadrov na vseh ravneh za zagotovitev storitev višje vrednosti. V sklopu prizadevanj za privabljanje novih kadrov je STO v začetku leta že prevzela koordinacijo nacionalne večkanalne promocijske kampanje za dvig ugleda poklicem v turizmu in gostinstvu v sodelovanju z drugimi ključnimi institucijami panoge. Na STO že več let, tudi letos, ob tem izvajajo izobraževanja v okviru Akademije za trženje v turizmu. "Po ocenah Evropske potovalne komisije je v državah članicah EU v turizmu nezasedenih blizu 1,2 milijona delovnih mest. Turizem v Sloveniji bi po ocenah potreboval 10.000 ali več usposobljenega kadra," je ob tem izpostavila Pakova. Nova strategija pa je izpostavila še en pomemben premik v razmišljanju. "Turizem je v Sloveniji kot majhni deželi izrazito usmerjen v mednarodno odprtost in odvisen od uspešnosti izvoza, predvsem pa je vse bolj izražena njegova vloga kot generatorja trga za ugodnejšo prodajo oziroma trajnostni izvoz - brez dolgih logističnih poti - številnih izdelkov in storitev, združenih v doživetjih in izkušnjah turistov ter izletnikov." "Res je, pred nami so res številni izzivi, vendar pa smo kot turistična industrija zelo poenoteni v tem, kaj želimo doseči in katera pot je prava," je zatrdila direktorica STO. Ob tem je pomembna tudi vloga ustrezne komunikacije z vrstami javnostmi. "Na STO znamo naše strateške usmeritve in vizijo zelene Slovenije komunicirati na način, da jo javnosti razumejo. Nenazadnje letošnje poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o konkurenčnosti svetovnega turizma uvršča Slovenijo pri strategiji znamčenja na visoko drugo mesto od 117 držav. To izkazuje, da pri promociji učinkovito sledimo strategiji," je sklenila.