Označba višje kakovosti zagotavlja visoko kakovostna živila

![](/storage/files/images/zidan.jpg)Hrana slovenskega porekla je večinoma kakovostna, nekateri pridelki in živila pa se ponašajo tudi z označbo višje kakovosti, so ugotovili strokovnjaki na okrogli mizi Višja kakovost prehranskih izdelkov v Šmarju pri Jelšah. Označba višje kakovosti zagotavlja, da so pridelki in živila bolj kakovostni od pridelkov in živil iste vrste, trenutno pa se z njo ponašajo le slovenski pridelki in živila. Vendar pa v kljub kakovostnim pridelkom domačega izvora, raven samooskrbe v Sloveniji ni zadostna za pokrivanje vseh potreb. Dvig samooskrbe in promocija kakovostnih slovenskih prehranskih izdelkov sta zato področji, ki v Sloveniji predstavljata še mnogo izzivov in priložnosti. O samooskrbi in shemah kakovosti v slovenski prehrani ter o priložnostih in izzivih so na današnji okrogli mizi razpravljali mag. **Dejan Židan**, minister za kmetijstvo in okolje (na fotografiji), univ. dipl. inž. kmet. **Marjan Jakob**, direktor Mlekarne Celeia, dr. vet. med. **Matjaž Kočar** iz Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, doc. dr. **Aleš Kuhar** iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in univ. dipl. inž. kmet. **Vinko But**, direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Govorci so se strinjali, da je samooskrba pomembna za naše gospodarstvo, saj prinaša nove zaposlitve, krepi ekonomsko moč, spodbuja razvoj podeželja in zagotavlja kakovost ter izbiro. Da je kakovostna slovenska hrana ključnega pomena za zagotavljanje samooskrbe, se strinja tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, ki je poudaril tudi zavezo in predanost vlade do tega vprašanja, saj "*je načrt vlade do leta 2020 zagotoviti do 70-odstotno stopnjo samooskrbe s hrano, za kar je namensko usmerjenih 2,3 milijarde evrov*." Z označbo višje kakovosti se trenutno ponašajo le slovenski pridelki in živila, med njimi tudi sir ZELENE DOLINE Šmarski Rok. Po besedah Marjana Jakoba Mlekarna Celeia za vse svoje izdelke uporablja izključno slovensko mleko lokalnih pridelovalcev, sir pa je označbo prejel, ker ne vsebuje konzervansov. S tem ne zagotavljajo samo višje kakovosti, ampak krepijo tudi slovensko gospodarstvo. Označbo višje kakovosti je zbranim na okrogli mizi predstavil Matjaž Kočar. Kot je povedal, lahko označbo pridobijo samo pridelki oz. živila, ki so po svojih lastnostih boljši od pridelkov oz. živil iste vrste. Prehranski izdelki so lahko bolj kakovostni zaradi njihove posebne sestave, senzoričnih in fizikalno-kemičnih lastnosti ali načina proizvodnje, pridelave oz. predelave. Za kakovostno hrano domačega porekla so odgovorni vsi členi v živilsko-pridelovalni in predelovalni verigi. Vinko But poudarja, da je konkurenca na trgu kmetijskih proizvodov velika, zato bi bilo potrebno še marsikaj postoriti pri osveščanju kmetovalcev o pomenu vseh postopkov pridelave, ki zagotavljajo kakovost pridelka. Hkrati pa bi morali potrošnika informirati o vrednosti domačega kakovostnega pridelka in odkrito komunicirati, kaj pomeni potrošnja domačih proizvodov za našo lastno državo in njeno gospodarstvo. S predpisi bi morali tudi doseči bolj transparentno označevanje izvora in kakovosti izdelkov. Pri vsem tem pa je nujna tudi podpora državnih in evropskih institucij. But še dodaja, da se tudi kmetovalci zavedajo pomembnega vpliva cene (ki mora biti zmerna in dosegljiva) ter kupne moči potrošnikov pri nakupu kakovostnih izdelkov. Kakovostna slovenska hrana je strateškega pomena ne le za razvoj kmetijstva temveč tudi za razvoj celotne države, a Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po hrani. Samooskrba se je v zadnjih letih še zmanjšala in po besedah Aleša Kuharja postaja velik izziv. "*Manko slovenske hranetrenutno nadomeščamo z uvozom, uvoženi pridelki in živila pa so velikokrat nižje kakovosti od domačih*,"opozarja Kuhar. Zbrani so okroglo mizo sklenili z mislijo, da so slovenski prehranski izdelki v večini kakovostni, na področju njihove promocije ter dviga samooskrbe pa bi morali še marsikaj postoriti.