Odbor DZ za kmetijstvo kritičen do počasnega ukrepanja v primeru podjetja Marinblu

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil ob seznanitvi z rezultati posebnega nadzora v obratu za predelavo rib Marinblu kritičen do počasnega ukrepanja inšpekcije in ker ni prišlo do zaprtja obrata.Direktorica podjetij Marinblu in Selea Rozana Šuštar je zavrnila očitke v zvezi z izkoriščanjem ljudi (na fotografiji njen mož in solastnik podjetja Marinblu, 60-letni Boris Šuštar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo). ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/abruka.webp) I So pa člani odbora poudarili tudi, da se je treba iz tega primera nekaj naučiti, da se podobne kršitve v prihodnosti ne bodo več dogajale. Podjetje Marinblu se v zadnjih mesecih veliko pojavlja v medijih, tako zaradi opozoril o hudih kršitvah pravic delavcev, kar je že obravnaval odbor DZ za delo, kot tudi zaradi samega načina dela, ki naj bi potekalo v nehigieničnih razmerah, pri čemer naj bi se prepakiravalo tudi oporečne ribe. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v obratu 9. junija opravila izredni inšpekcijski pregled, v katerem je med drugim ugotovila higiensko-tehnične pomanjkljivosti, pozneje pa je opravila še dodatne nadzore, z rezultati katerih so se danes seznanili člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodja sektorja za veterinarski nadzor v upravi Katica Florjanc je pojasnila, da so higienska razmere v obratu trenutno urejene in da izvajalec pakiranja ne izvaja več, ker za to nima ustreznega kadra. Trenutno so po njenih navedbah namreč v podjetju zaposlene le tri osebe, ki izvajajo zgolj dejavnost skladiščenja. Težave v podjetju so se po njenih besedah začele spomladi z zaposlitvijo tujih delavcev, ki niso znali slovensko. Delavci so bili po zagotovilih delodajalca na izobraževanju, a izvajalec, kot je povedala Florjančeva, ni mogel dokazati, da poznajo vsa pravila za delo. Inšpekcijski pregled ob navzkrižnem preverjanju po njenih besedah ni mogel dokazati sledljivosti izdelkov in sledljivosti živalskih stranskih proizvodov, zaradi česar so uvedli prekrškovne postopke in ukrepe za odpravo nepravilnosti, tudi znotraj protokolov podjetja. Je pa Florjančeva poudarila, da reklamacij glede kakovosti iz trgovskih verig ni bilo. Člane odbora je čudilo, da se uprava za varno hrano ni odločila vsaj za začasno zaprtje obrata. "V preteklih dneh so se ugotavljale manjše nepravilnosti, vendar ni bilo potrebe po zapiranju," je poudarila Florjančeva. Je pa, kot je poudaril generalni direktor uprave za varno hrano Matjaž Guček, zapiranje obratov skrajni ukrep. "Ne boste našli obrata, kjer ni nepravilnosti, naprave, zaposleni, higienski postopki, vse to tvori obrat in gre za živo stvar," je poudaril in dejal, da lahko inšpektor poročilo napiše samo na podlagi ugotovitev v času nadzora. Člani odbora so opozorili tudi na poročanje medijev, da so bili delavci vnaprej obveščeni o inšpekcijskih nadzorih, kar pomeni, da so se na preglede lahko pripravili. Guček je namigovanje zavrnil: "Še vedno velja osnovno načelo, da se inšpekcijski pregledi ne napovedujejo." "Pomembno je, da imamo zakonodajni okvir in da smo odzivni," pa je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tatjana Bozeti, ki se sicer strinja, da se določene stvari da tudi izboljšati. Člani odbora so bili kritični tudi do obveščanja javnosti s strani uprave. "Dokler traja postopek, ga v javnosti ne moremo komentirati," je poudaril Guček. A tako predsednica odbora Vida Čadonič Špelič (NSi) kot člani odbora so se strinjali, da bi javnost morala biti bolje obveščena o delovanju in odločitvah uprave za varno hrano, saj da bi s tem institucija pridobila zaupanje potrošnikov. Več poslancev, med njimi Robert Janev (Svoboda) in Nataša Sukić (Levica), je bilo kritičnih tudi do subvencij, ki jih je prejemalo podjetje. Bozetijeva je pojasnila, da imajo vsi razpisi določene pogoje, ki jih je subjekt izpolnjeval, zato je tudi lahko prejel subvencijo. Na vprašanja članov odbora, zakaj ni prišlo do odvzema subvencij, pa je pojasnila, da subvencije lahko odvzamejo samo skladno s pravnimi postopki. Čeprav je bil v ospredju današnje razprave odbora primer Marinblu, pa se je, kot je med drugim izpostavila tudi Čadonič Špeličeva, treba iz tega primera nekaj naučiti, da se takšne stvari v prihodnje ne bodo ponavljale. "Uprava za varno hrano je ob poročanju javnosti in zaposlenih reagirala zelo neučinkovito. Ko se naleti na določene pomanjkljivosti, je treba imeti pred seboj zaščito potrošnika, ne nosilca dejavnosti. Uprava bi obrat morala zapreti v poduk vsem takšnim packom," je bila po koncu odbora v izjavi za medije jasna Čadonič Špeličeva. Ni pa odbor glasoval o nobenih sklepih. Na predlog predlagatelja, poslanske skupine Svoboda, bo glasovanje opravil na naslednji seji septembra. "Vsi si želimo, da bi zaupali v slovensko hrano in proizvajalca, ampak pri tem moramo najprej zaupati institucijam, ki vršijo nadzor. Zaradi tega primera pa trenutno ne moremo reči, da tej instituciji lahko zaupamo. Zato smo si na odboru vzeli čas, da bomo to debato nadaljevali jeseni, saj si vsi želimo, da se vzpostavi zaupanje med proizvajalci in potrošniki," je pojasnila Čadonič Špeličeva. Da bi uprava za varno hrano lahko bolje obveščala dejavnost, so prepričani tudi pri časniku Dnevnik. Potem ko je uprava zavrnila njihovo prošnjo za vpogled v pravnomočne inšpekcijske odločbe, čemur je pozneje pritrdila tudi informacijska pooblaščenka, so se pri časniku odločili, da bodo zavrnilno odločbo informacijske pooblaščenke izpodbijal na upravnem sodišču. Kot so objavili v četrtek, so prepričani, da ima javnost pravico vedeti, kako učinkovito uprava za varno hrano varuje interes potrošnikov pri oskrbi s hrano. | Šuštarjeva zavrnila navedbe o nepravilnostih v podjetjih Marinblu in Selea Člani odbora so bili kritični tudi do obveščanja javnosti s strani uprave. "Dokler traja postopek, ga v javnosti ne moremo komentirati," je poudaril Guček. A tako predsednica odbora Vida Čadonič Špelič (NSi) kot člani odbora so se strinjali, da bi javnost morala biti bolje obveščena o delovanju in odločitvah uprave za varno hrano, saj da bi s tem institucija pridobila zaupanje potrošnikov.Več poslancev, med njimi Robert Janev (Svoboda) in Nataša Sukić (Levica), je bilo kritičnih tudi do subvencij, ki jih je prejemalo podjetje. Bozetijeva je pojasnila, da imajo vsi razpisi določene pogoje, ki jih je subjekt izpolnjeval, zato je tudi lahko prejel subvencijo. Na vprašanja članov odbora, zakaj ni prišlo do odvzema subvencij, pa je pojasnila, da subvencije lahko odvzamejo samo skladno s pravnimi postopki.Čeprav je bil v ospredju današnje razprave odbora primer Marinblu, pa se je, kot je med drugim izpostavila tudi Čadonič Špeličeva, treba iz tega primera nekaj naučiti, da se takšne stvari v prihodnje ne bodo ponavljale."Uprava za varno hrano je ob poročanju javnosti in zaposlenih reagirala zelo neučinkovito. Ko se naleti na določene pomanjkljivosti, je treba imeti pred seboj zaščito potrošnika, ne nosilca dejavnosti. Uprava bi obrat morala zapreti v poduk vsem takšnim packom," je bila po koncu odbora v izjavi za medije jasna Čadonič Špeličeva.Ni pa odbor glasoval o nobenih sklepih. Na predlog predlagatelja, poslanske skupine Svoboda, bo glasovanje opravil na naslednji seji septembra."Vsi si želimo, da bi zaupali v slovensko hrano in proizvajalca, ampak pri tem moramo najprej zaupati institucijam, ki vršijo nadzor. Zaradi tega primera pa trenutno ne moremo reči, da tej instituciji lahko zaupamo. Zato smo si na odboru vzeli čas, da bomo to debato nadaljevali jeseni, saj si vsi želimo, da se vzpostavi zaupanje med proizvajalci in potrošniki," je pojasnila Čadonič Špeličeva.Da bi uprava za varno hrano lahko bolje obveščala dejavnost, so prepričani tudi pri časniku Dnevnik. Potem ko je uprava zavrnila njihovo prošnjo za vpogled v pravnomočne inšpekcijske odločbe, čemur je pozneje pritrdila tudi informacijska pooblaščenka, so se pri časniku odločili, da bodo zavrnilno odločbo informacijske pooblaščenke izpodbijal na upravnem sodišču. Kot so objavili v četrtek, so prepričani, da ima javnost pravico vedeti, kako učinkovito uprava za varno hrano varuje interes potrošnikov pri oskrbi s hrano. |