Obetajo se posebne police za hrano, ki je še uporabna

InStore je obiskal novinarsko konferenco z naslovom "Hrana ni odpadek" (viški hrane) na sedežu Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Glavno besedo sta imela minister za okolje in kmetijstvo mag. Dejan Židan in generalna sekretarka Veterinarske uprave (VURS) dr. Vida Čadonič Špelič. ![](/storage/files/images/zidan_cadonic.jpg)Zbranim so bila predstavljena dejstva v zvezi s tem, kako Slovenci zavržemo preveč hrane. Tako naj bi v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kg na prebivalca, kar pomeni, da Slovenci zavržemo trikrat preveč živil, kot bi bilo z vidika racionalne porabe sploh sprejemljivo. Čadonič Špeličeva je kot rešitev izpostavila pripravljenost sodelovanja trgovcev, ki bodo v svojih prodajalnah kmalu postavili posebne police z živili, ki so blizu izteka roka trajanja. "Ključen je 27. člen nove odločbe, ki bo v celotni EU stopil v veljavo že 12. decembra letos. Ta živila razdeljuje na dva dela - prva so tista, na katerih je zapisano "Uporabiti do..." in v to skupino sodijo recimo mlečni ter mesni izdelki. Gre za artikle, ki jim po izteku določenega roka padeta tako kakovost kot varnost. Druga skupina pa so izdelki, na katerih je zapisano "Uporabno najmanj do...", torej jim po tem roku kakovost sicer pade, a jih je še zmeraj varno užiti. Sem spadajo testenine, riž, sladkor, moka. Potrošnik po s temi posebnimi policami obveščen o navedenih karakteristikah produktov." | V prometu tudi hrana s pretečenim rokom: Z uveljavitvijo pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil so v prometu lahko tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne trajnosti, kar omogoča delitev viškov hrane socialno ogroženim. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je ob tem izpostavil, da je cilj z ukrepi srednjeročno zmanjšati količino zavržene hrane. V skladu z omenjenim pravilnikom, ki je začel veljati 24. maja, imajo proizvajalci možnost, da živilom označijo njihovo trajnost kot datum uporabe ali kot datum minimalne trajnosti, kar je bistvena novost v sistemu označevanja živil. Do uveljavitve tega pravilnika namreč ni bilo dovoljeno trženje živil, ki imajo pretečen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti. Z uveljavitvijo pravilnika so lahko v prometu tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne trajnosti. | Židan je ob tem poudaril, da je to šele začetek nekega dolgoročnega procesa. "Dejstvo je, da domov prinesemo več hrane, kot je potrebujemo. Ta višek hrane praviloma konča v hladilniku in potem ob mesečnem čiščenju hladilnika določene zadeve pač zavržemo. Žal ni več navade iz moje mladosti, ko se je pojedlo vse, kar si dobil na krožnik in tu nastaja dosti odpadkov. Da bi samo zaradi tega ukrepa odpadke zmanjšali za petino, ne gre pričakovati, toda želimo rešiti eno težavo - varna hrana ne sme končati v smeteh zato ker nekateri prodajalci postavijo svoje roke," je dejal minister in pozval, naj organoleptično (ne)oporečnost potrošnik kdaj lahko preveri tudi sam. Največji delež odpadkov po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje naj bi nastalo v proizvodnji in predelovalni industriji (41%), sledi trgovska dejavnost (okoli 23%), gospodinjstva naj bi odpadne hrane naredila za okoli četrtino, na repu je gostinska dejavnost (okoli 11%). V spodnjem videoposnetku si oglejte še praktičen prikaz percepcije roka dotrajanosti, ki ga je pripravila generalna sekretarka VURS-a: