Ob napovedanih podražitvah hrane trgovinska zbornica predlaga delno nižji DDV

Zaradi podražitev v vseh členih proizvodnje in distribucije hrane se bo po napovedih kmalu podražila tudi hrana na trgovskih policah. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) V trgovinski zbornici ocenjujejo, da podražitev ne bo velika, so pa vladi predlagali znižanje stopnje DDV za osnovne prehrambene proizvode. Živilska podjetja medtem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Maloprodajne cene hrane se bodo do konca prvega četrtletja postopno dvignile, a to ne bodo veliki dvigi, je za STA dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Za koliko odstotkov bodo višje cene, zdaj še ne more oceniti. Pogajanja o tem še vedno tečejo, so v sklepni fazi. Da trajajo "morda nekoliko dlje časa", pa je po njenih besedah razlog v tem, da gre za dve podražitvi. Najprej se je zgodila podražitev surovin, pred novim letom pa je prišel novi val, in sicer podražitve energentov, kar pomeni, da je bilo treba pogajanja obnoviti. Lahova sicer ocenjuje, da se tokratni podražitvi hrane namenja preveč pozornosti, podobna zvišanja cen hrane so po njenih besedah že bila v letih 2008, 2013 in 2015. Trgovci predlagajo znižanje DDV za osnovne prehrambene proizvode na štiri odstotke Trgovci so prejšnji teden na posvetu s predsednikom vlade Janezom Janšo in nekaterimi ministri tudi po vzoru Italije predlagali uvedbo znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne prehrambene proizvode, torej za osnovne vrste kruha, moke, testenin in drugih podobnih nujno potrebnih živil. Predlagajo znižanje s sedanje splošne stopnje za hrano 9,5 odstotka na štiri odstotke. Poleg tega so predlagali tudi, da bi začasno sprostili zaposlovanje upokojencev, s katerimi bi si pomagali pokrivati kadrovske vrzeli, ki nastajajo zaradi okoliščin epidemije covida-19. Odgovora vlade na podane predloge še niso dobili, Lahova pa računa, da se bo ta "pozitivno odzvala". Agrarni ekonomist Aleš Kuhar: Podražitev hrane verjetno na ravni okoli pet odstotkov Razlog za trenutne podražitve so občutni dvigi stroškov v vseh členih proizvodnje in distribucije hrane, pojasnjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Izrazito se v zadnjem obdobju dražijo energenti, kar je univerzalni eksterni dejavnik podražitev. Prav tako pa že nekaj mesecev opazujemo izrazito rast cen vhodnih kmetijskih surovin na globalnih trgih, in sicer soje, sladkorja, olja, koruze, je spomnil Kuhar. Te višje cene se odražajo v višjih stroških kmetijske pridelave in v stroških proizvodnje živil. "Določen del stroškovnih pritiskov členi agroživilske verige lahko absorbirajo, kar pa negativno vpliva na poslovni rezultat. Ko stroškovni pritiski trajajo predolgo, pa so subjekti prisiljeni v tvegane poslovne spremembe višanje prodajnih cen," je Kuhar razmere orisal za STA. Napovedal je, da bo letos pričakovana agregatna podražitev hrane verjetno na ravni okoli pet odstotkov. "To so napovedi za trge EU, v precejšnji meri pa je podobno raven podražitev pričakovati tudi za Slovenijo," je še dodal Kuhar. Živilskopredelovalna podjetja si želijo čimprejšnjega dviga cen Da so po že lani dogovorjenih povišanjih cen dodatna povišanja zaradi aktualnih podražitev tudi letos neizogibna, so za STA poudarili v Mlekarni Celeia. Naraščanje cen surovin in energentov vpliva na stroške pridelave mleka in posledično na odkupno ceno mleka, ki postopno narašča že od julija lani, v mlekarni pa predvidevajo, da bodo v naslednjem kratkoročnem obdobju odkupne cene ostale na visokih nivojih. "Žal se morajo višje cene surovin, embalaže in energentov odražati tudi v višjih cenah izdelkov, saj proizvajalci z notranjimi rezervami tega nismo sposobni pokriti," so pojasnili in navedli, da so konec novembra lani s trgovci že dogovorili višanje cen med pet in osem odstotkov. "Ker pa so se dogovori o spreminjanju cen začeli že nekaj mesecev prej in ne upoštevajo podražitev surovin, embalažnih materialov in energentov, ki se dogajajo sedaj, bodo v prvi mesecih letošnjega leta dodatna višanja cen neizogibna," so opozorili. "Dviga cen si želimo čim prej," je za STA poudaril direktor Delamarisa in predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo Janez Rebec. Opozoril je, da je prenos stroškov po verigi na končnega kupca nujen, da pa žal pogajanja z domačimi trgovci potekajo po ustaljenih protokolih z najavami cen več mesecev vnaprej in dolgotrajnimi pogajanji. To po njegovih besedah v trenutnih izrednih razmerah zelo otežuje delo in poslovanje. Navedel je, da so cene posameznih izdelkov dvignili že lani za od pet do deset odstotkov, a to ne pokrije vseh dvigov surovin. "V tem letu je zato potrebno, da bi cene dvignili še za 10 do 15 odstotkov. Ob tem pa še ni jasno, kdaj se bo rast cen surovin in energentov umirila," je opozoril Rebec. Napovedal je, da morajo podražiti tako konzervirane ribe kot meso in izdelke, pod največjim pritiskom pa je program piščančjega mesa. V Perutnini Ptuj pa so za STA pojasnili, da so že z lanskim novembrom dvignili cene posameznih izdelkov iz programa piščančje meso, perutninski izdelki in pripravljeni izdelki. V povprečju so se cene povišale za deset odstotkov. Navedli so še, da bodo z dvigom cen deloma uspeli nadomestiti rast stroškov, da pa se prioritetno osredotočajo na stalno stroškovno optimizacijo vseh procesov delovanja. Tudi v skupini Žito opozarjajo, da so se podražili embalaža, transport in energenti, da so cene surovin "šle v nebo", podaljšali so se tudi dobavni roki. "Čeprav smo se nekaj časa trudili z notranjimi viri amortizirati ta velika odstopanja, smo že v lanskem letu morali napovedati povišanja cen. Na cene na trgu od trgovcev do končnega kupca nimamo vpliva, zato jih težko komentiramo," so navedli za STA. Ob tem pa opozorili, da je v okoliščinah, ki se ne spreminjajo na bolje, brez določenih cenovnih prilagoditev nemogoče zagotoviti stabilnost in vzdržnost poslovanja.