OZS zadovoljna brez davčnih blagajn

V OZS pozdravljajo razumno odločitev vlade, da ne bo uvedla davčnih blagajn, ki bi obrtnike in podjetnike še dodatno finančno obremenile. ![](/storage/files/images/blagajna-za-denar-su-28-6_7907369790[1].jpg) Ob tem OZS ponovno opozarja, da je treba problem sive ekonomije reševati sistemsko in ne parcialno. Največji problem na tem področju namreč niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni smešno nizke in ki davčnih blagajn sploh ne bi uporabljali. OZS ob tem poudarja, da se davčne utaje po nekaterih podatkih in analizah večajo z višanjem davkov, ne pa z uvedbo davčnih blagajn: "*To kaže tudi primer sosednje Hrvaške, kjer so sicer uvedli davčne blagajne, vendar pa so v gostinstvu in turizmu znižali DDV s 25 na 10 odstotkov. Davčnih utaj je posledično manj, saj se bolj splača plačevati nizke davke kot visoke kazni za davčne utaje."* *"Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za registrirane subjekte predvideva kazni od 4200 do 26.000 evrov, za šušmarje pa zgolj od 1000 do 5000 evrov. Šušmarstvo se bo tako v Sloveniji še vedno bolj izplačalo, kot delati pošteno,"* so še opozorili. *"Način evidentiranja izdanih računov ne bo rešil problema etičnosti neizdajanja računov. Če posameznik ne bo želel izdati računa, ga tudi v primeru davčnih blagajn ne bo. Posameznika je treba pozitivno motivirati, najboljša motivacija pa je zgled države,"*so še prepričani v OZS. Blagajna stane od 300 do 1000 evrov, kar je ob že tako težki finančni situaciji obrtnikov in podjetnikov, velik finančni zalogaj. Obenem bi imeli davčni zavezanci tudi stroške vzdrževanja pri pooblaščenih serviserjih. OZS zato vladi predlaga, da se loti reševanja problemov na sistemski (vzročni) način in ne na posledični. To pomeni zmanjševanje glavnih vzrokov za davčne utaje: Previsoke davčne stopnje,prezapletena davčna administracija,previsoka stopnja dohodnine (prenizki razredi) zaposlenih,dragi pogoji poslovanja (standardi, certifikati, dovoljenja…),ni nagrad za davčno korektne zavezance (uvedba bonitetnih razredov),pomanjkanje dobrega zgleda države o skrbnem upravljanju davkoplačevalskega denarja (primeri korupcije v državi).