Nutris: "Epidemija pomembno vpliva na prehranjevalne navade"

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. V okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/shopping cart WEB.jpg>) Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano smo se bolj posluževali živilskih prodajaln, ki so bližje domu, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane. Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane. Z namenom preučitve vpliva novo nastalih razmer na nakupne navade, odnos do hrane in način prehranjevanja se je začela izvajati mednarodna raziskava. Dr. Jeremy Millard, koordinator raziskave Food-Covid-19, Danski Tehnološki Inštitut (Danish Technological Institute): "V naših življenjih hrana pomembno vpliva na zdravje in kulturo ter na drugi strani tudi na gospodarstvo in okolje. Pandemija Covid-19 predstavlja veliko obremenitev vsakega posameznika, saj je močno posegla v vedenje in odnos do hrane. Raziskava Food-Covid-19 je bila v prvi vrsti zasnovana z namenom preučitve omenjenih vidikov pri prebivalcih in njihovih gospodinjstvih, nadaljevali pa jo bomo tudi med preostalimi deležniki prehranske verige. Med drugim bo vključevala tudi razpravo o tem, kako lahko z novimi spoznanji izboljšamo prožnost in trajnost prehranskih sistemov v bodoče." Raziskava poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. V Sloveniji jo izvaja Inštitut za nutricionistiko v okviru državnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/nutris covid1.jpg>) Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delu smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način (spletno - brez osebnih stikov) zbrali podatke za preko 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. V drugem delu raziskave se nadaljuje spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo." Pravst je ob tem poudaril: "Nakupovalne navade in nekateri drugi vidiki odnosa gospodinjstev do hrane so se med epidemijo pomembno spremenili. Kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovali živila v večjih nakupovalnih središčih, vloga za preskrbo s hrano se je zmanjšala tudi pri tržnicah. Gospodinjstva so med epidemijo najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, velik porast pa je bil zaznan pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom." Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi – in sicer za kar 152%, pri čemer je takšno oskrbo s hrano uporabljalo približno 14% gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju. Če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15% gospodinjstev v mestih in 13% na podeželju. Vse zaključke raziskave si lahko preberete [tukaj](https://www.nutris.org/novice/rezultati-raziskave-epidemija-covid-19-pomembno-vpliva-na-prehranjevalne-navade-prebivalcev-slovenije).