Novi lastniki Ptujske kleti z ambicioznimi načrti

Novi lastniki Ptujske kleti, ki je bila do konca lanskega leta del skupine Perutnina Ptuj, zdaj pa je pristala v večinski lasti vodstvenih delavcev, se pripravljajo na uresničitev svojih načrtov. Kot je povedal direktor in solastnik kleti Tine Kek, želijo pot nadaljevati kot socialno osveščeno podjetje ter delati v korist zaposlenih in kooperantov.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/avinkaca.webp) Za 24 zaposlenih se za zdaj po njegovih zagotovilih ne spreminja nič, celo več, na določenih mestih se želijo celo okrepiti. "Večkrat se pojavljajo vprašanja o odpuščanjih, vendar sprememba lastništva ne pomeni tega. Mi razmišljamo nasprotno in smo od prevzema že zaposlili dodatnega mladega enologa, na kadrovskem področju pa imamo še kar nekaj načrtov," je povedal Kek. Ptujska klet doslej ni imela svojih vinogradniških površin in je grozdje odkupovala od vinogradnikov v regiji. Po besedah direktorja še naprej računajo na popolno bazo svojih dosedanjih kooperantov, se pogovarjajo tudi z nekaterimi novimi, ne skrivajo pa niti ambicij, da bi v srednjeročni prihodnosti le imeli tudi nekaj lastnih hektarjev vinogradov na območju Haloz in osrednjih Slovenskih goric. Takoj po lastniškem prevzemu so tudi že začeli individualne sestanke s kooperanti, ki jih obiskujejo ter se z njimi pogovarjajo, saj skušajo ugotoviti kakšne so morda njihove ambicije in želje. Zlasti mlajši med njimi so po besedah Keka zelo motivirani, v podjetju pa si s tem želijo ustvariti sliko o tem, kako v prihodnosti. Dve leti epidemije sta tudi za vinarje pomenili zelo velik izziv, zlasti na domačem trgu, medtem ko so tuji trgi še nekako delovali. Kot je dejal Kek, so hvaležni tudi za pomoč države v času najhujše krize, saj jim je le tako uspelo leto 2021 končati blizu pozitivnega rezultata. V zadnjih dveh letih so sicer beležili vsaj 15- do 20-odstotni izpad prihodkov. Predvsem se je znižano povpraševanje poznalo na področju gostinstva in turizma, ki je bilo v Sloveniji zaradi epidemije dolgo časa povem zaprto, medtem ko so s trgovinami, kjer so sicer močno prisotni, ves čas dobro sodelovali. Vendar trgovska prodaja ni zmogla v celoti pokriti izpada na gostinskem delu. Ker je bila klet doslej v lasti Perutnine Ptuj, v kateri so se v zadnjih letih izmenjali ruski in ukrajinski investitorji, ti pa niso imeli večjega interesa za investicijska vlaganja, nove lastnike zdaj čakajo prepotrebna vlaganja. Delno so s tem začeli že lani, ko so nabavili nov pecljalnik, tudi letos pa nameravajo dodatno investirati predvsem v proizvodni del. "Drugi del vlaganj bo usmerjen v energetsko sanacijo našega objekta, saj želimo na določenih področjih postati energetsko samooskrbni," je še dodal Kek. Koliko so sedanji lastniki odšteli za podjetje in celotno njegovo premoženje, ostaja poslovna skrivnost, je pa z 80 odstotki največja lastnica postala družba Pullus Wines, ustanovljena julija lani. Njeni enakovredni lastniki so ob Keku še njegov predhodnik Vinko Mandl in glavni enolog kleti Maksimiljan Kadivec. Po deset odstotkov imata odslej v Ptujski kleti ljubljanski holding ACH Invest v lasti Rasta Oderlapa in njegova nekdanja sodelavka v podjetju Autocommerce ter strokovnjakinja za odnose z javnostjo Metka Kejžar. Ptujska klet se je z nekaterimi posamezniki, med njimi sta nekdanja direktorja Alojz Erlač in Vinko Mandl, nedavno znašla na zatožni klopi mariborskega sodišča zaradi domnevne goljufije na škodo EU, zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin. Na Ptuju naj bi si po poročanju Večera pred dobrim desetletjem za promocijo na tretjih trgih pridobili sredstva iz evropskih kmetijskih skladov in jih porabili za promocijo v BiH in ZDA. Ker je inšpekcijski nadzor pokazal nepravilnosti, so morali vrniti okoli 340.000 evrov, ob tem pa jih je davčna uprava še kazensko ovadila. Ptujska klet sicer letno pridela okoli milijon litrov vina, njihov zaščitni znak pa je že dolga leta belo vino Haložan, medtem ko na domače in tuje vinske trge z vini z višjo dodano vrednostjo že nekaj časa stopajo z linijo Pullus. Gre za eno najstarejših slovenskih vinskih kleti, katere začetki segajo v leto 1239, ko so minoriti pod ptujskim samostanom postavili vinsko klet, njeni vinogradi pa se razprostirajo po vinorodnih pobočjih Haloz in srednjih Slovenskih goric. Klet se ponaša tudi z bogato arhivsko zbirko, v kateri se nahaja kar okoli 200.000 vin, med njimi tudi Zlata trta, ki velja za najstarejše slovensko vino in je pred petimi leti beležilo svojo stoletnico.