Nižja cena perutnine pomeni več antibiotikov

Kot kažejo raziskave, so najpomembnejši nakupni dejavniki Slovencev trije: cena, način reje in poreklo. A ker to troje ni zmeraj kompatibilno, je potrebno poznati dejstva. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/pptuj antibiotiki web.jpg>) In prav tem so posvetili posebno pozornost na tokratnem srečanju v organizaciji Perutnine Ptuj. Neodvisna raziskava je namreč pokazala skrb vzbujajoče podatke: Slovenija uvaža največ mesa iz držav, ki v reji uporabljajo velike količine antibiotikov. O tem, na kakšen način se Perutnina Ptuj želi razlikovati od drugih, je govoril David Visenjak, glavni izvršni direktor za področje prodaje. Kot je poudaril, so potrošniki vedno zahtevnejši, zato je njihovo osrednje vodilo kakovostna pridelava hrane. Priznal je, da je na trgu prisotna tudi gonja s cenami, a kot poudarja govornik, PP v ospredje postavlja kakovost. Posebej izpostavljajo prosto rejo, v kateri je za živali drugače poskrbljeno kot sicer. Približno 20 % mesa, ki ga pridelajo na farmah PP, je že takšnega, načrt je priti do kar polovice takšne reje. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/pptuj antibiotiki.jpg>) "Naša prednost je tudi čim manjša uporaba nadomestkov za surovine in dodatkov ter skoraj nič antibiotikov v krmi. Že pred desetletji smo se odločili za opustitev uporabe kostne moke v prehrani živali. Naše farme imajo tudi precej nižje koncentracije števila živali na kvadratni meter v primerjavi s konkurenčnimi proizvodnjami," je nekatere prednosti mesa PP izpostavil Visenjak. Priznani agrarni ekonomist Aleš Kuhar izpostavlja, da obstaja zelo dober razlog, zakaj je slovensko meso dražje. "Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših pokazateljev tehnologije in ravnanja z živalmi – slabše kot so rejske prakse, večja je poraba. Drug vidik je rezistenca na antibiotike, ki je zelo pereča globalna tema. Intenzivnejša kot je reja, manj je stroškov, zato je meso lahko cenejše. Države iz katerih največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo, ki je usmerjena zgolj v zniževanje stroškov, predvsem na račun vhodnih surovin in uporabe nadomestkov surovin, agresivnost tehnoloških postopkov, uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je sladkorja, maščob, vode in zraka. Države, iz katerih največ uvažamo, dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je raba antibiotikov občutno večja." | Madžarska, ključni uvozni partner, uporablja osemkrat več antibiotikov Zgovorni so izsledki redne raziskave Evropske agencije za zdravila. Slovenski kmet v živinoreji porabi 25 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, medtem ko Španija 400 miligramov. Manj antibiotikov od Slovenije pri reji živine porabita samo Finska in Švedska. 2-krat toliko kot v Sloveniji jih porabijo v Avstriji, 2,5-krat več jih porabijo v Franciji, v Nemčiji jih porabijo 4-krat več, v Poljski 5-krat več, v Madžarski 8-krat več, v Italiji 12-krat več in v Španiji 16-krat več. (vir: European Medicines Agency, 2017) |