Nevladne organizacije s predlogi za reševanje energetske draginje

Nevladne organizacije so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavile nabor ukrepov, ki jih predlagajo vladi za reševanje energetske draginje s socialno in podnebno problematiko.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini.jpg>) Predloge ukrepov so v sredini junija že posredovali na vlado in pristojna ministrstva, a odzivov zaenkrat še niso prejeli. Nevladne organizacije, med katerimi so slovenski Greenpeace, Focus, Cipra Slovenija, Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza prijateljev mladine - Moste Polje, predlagajo več kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za reševanje energetske draginje. "Reševanje trenutne energetske krize in energetske draginje mora biti trenutek osvobajanja od fosilnih goriv in primeža fosilne industrije," je o ukrepih, ki so jih pripravili, na novinarski konferenci povedala Katja Huš iz organizacije Greenpeace Slovenija. Glede že predlaganih oz. uvedenih vladnih ukrepov s področja naslavljanja energetske draginje, kot so regulacija cen naftnih derivatov in ukinitev nekaterih okoljskih dajatev, pa je poudarila, da so to s podnebnega vidika ukrepi, ki gredo v smer, "da se pretoči ista količina nafte, da ljudje prevozijo isto število kilometrov, s čimer jim ne pomagajo pri lažji izbiri alternativnih možnosti". Sami so namreč pri pripravi ukrepov razmišljali v obratni smeri, in sicer da morajo biti ti usmerjeni v zmanjšanje rabe fosilnih goriv. Poleg tega morajo biti socialno pravični in ciljno usmerjeni. Subvencijski ukrepi, ki zagotavljajo cenovno dostopnost fosilnih goriv in električne energije, pa morajo biti po njihovem mnenju časovno omejeni in transparentni. "Želeli bi si videti, da so kratkoročni ukrepi pospremljeni tudi z nekimi dolgoročnejšimi, sistemskimi ukrepi, ki gredo v smer pospeševanja tranzicije iz fosilnih na obnovljive vire. Potrebujemo tudi velike državne investicije v izolacijo naših domov, izboljšanje železniške infrastrukture in drugih delov javnega potniškega prometa, predvsem pa razvoj sončne energije, ki mora biti zdaj na zgodovinskih ravneh," je še izpostavila Huševa. O tem, kako pomembne so v času krize alternative na področju javnega prometa, pa je spregovorila Špela Berlot Veselko iz Cipre Slovenija, sicer tudi predstavnica Koalicije za trajnostno prometno politiko. Spomnila je, da povprečno gospodinjstvo porabi 21,4 odstotka za mobilnost in 14,4 odstotka za hrano. "Za umiritev energetske krize na področju prometa vlada še ni sprejela celovitih ukrepov, razen navedenih trošarin in umiritve cen pogonskih goriv," je dejala. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko so tako s področja mobilnosti pripravili več ukrepov, za katere so prepričani, da bi jih lahko z dovolj politične volje izpeljali nemudoma. Med temi so med drugim vsesplošna pocenitev tarifnih vozovnic za javni potniški promet (ne enodnevnih, saj se potnik, ki kupi mesečno vozovnico, zaveže, da jo bo uporabil večkrat), zagotovitev podpore prevoznikom, da ohranijo frekvenco voženj ter povečajo število vozil v floti, izboljšati se mora tudi informiranost potnikov. Zavzemajo se tudi za vpeljavo subvencij za nakup e-koles in tovornih koles, nižjo stopnjo DDV za nakup in popravilo koles in denarne spodbude zaposlenim za aktiven prihod na delo. Delodajalcem pa bi namenili stimulacije za vzpostavitev fleksibilnih urnikov zaposlenih, s čimer bi razbremenili zastoje na avtocestah. Zavzemajo se tudi za prilagajanje prometnih tokov in omejitev hitrosti na 100 do 110 kilometrov na avtocestah, saj bi s to hitrostjo zmanjšali porabo goriv. Nevladniki so naslovili tudi problem ureditve odklopa od elektrike in ogrevanja. Kot je izpostavila Lidija Živčič iz Fokusa, imamo v Sloveniji na tem področju neživljenjsko ureditev. To trditev je podkrepila s podatkom, da so v 2019 uspeli preprečiti zgolj en odklop, realizirali pa so jih 5000. "Naša pravila niso dobro postavljena, prvi korak bi lahko bil, da bi razširili krog upravičencev za prepoved odklopa in pravila zastavili na način, da bi se lahko več ranljivih skupin zavarovalo pred odklopom. In to celo sezono, ne zgolj kurilno." Energetska podjetja pa bi se lahko povezala tudi s centri za socialno delo. Družine, ki ne zmorejo pokriti stroškov ogrevanja, so namreč stigmatizirane, zato se pogosto zgodi, da takrat, ko bi se še dalo kaj narediti, ljudje molčijo. Njihov predlog gre zato v smer, da bi energetsko podjetje ob dveh neplačanih računih obvestilo center, ki bi bodisi sam bodisi ob sodelovanju s humanitarnimi organizacijami ljudem pomagal odplačati račune ali razdelati načrt za odplačilo dolga. Dotaknila se je tudi energetskih bonov, ki so bili, kot je poudarila, v osnovi dober ukrep. Zato nevladniki predlagajo njegovo ponovitev, pri čemer bi razširili krog upravičencev. Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je poudaril pomembnost uporabe energetsko varčnih gospodinjskih naprav: "Tukaj bi lahko država pomagala v smislu, da razbremeni gospodinjstva pri nakupu teh naprav, da gredo v dohodninsko olajšavo, da se ob nakupu in montaži takšnih naprav še bolj oprosti plačilo DDV." Država bi po njegovem mnenju morala poskrbeti tudi za znižanje DDV za vse energente, pri čemer je treba poskrbeti za vse načine ogrevanja, ne samo za plin. Potrošniki se namreč že srečujejo tudi s podražitvami pri lesni biomasi, ki pa "ne morejo biti povezane z vojno v Ukrajini, saj nam les raste tukaj naokrog".