Napovedano omejevanje uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp)Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo t.i. Refit evalvacije evropske uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, glede vzpostavitve profilov živil pri označevanju s trditvami in postopka odobritve zdravstvenih trditev za rastlinske dele.Inštitut za nutricionistiko v Ljubljani je v zvezi s tem medijem poslal naslednje sporočilo. V Evropski uniji se je to področje začelo harmonizirati leta 2006, ko so bila sprejeta enotna pravila za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil. Med drugim je uredba predvidela, da se vzpostavijo kriteriji, ki bi omejevali uporabo zdravstvenih trditev na živilih, ki so s prehranskega vidika manj ugodna, predvsem zaradi vsebnosti nasičenih maščob, soli ali sladkorja. Po tem, ko je Evropska komisija v letu 2009 ob prvih poskusih vzpostavitve takšnih omejitev naletela na močno nasprotovanje nekaterih deležnikov, se ta del uredbe do danes ni izvedel. V praksi se zato z zdravstvenimi trditvami še vedno lahko promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo, kar dokazujejo tudi rezultati raziskav Inštituta za nutricionistiko. Neizvajanje delov uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bil predmet evalvacije Refit s katero je Evropska komisija želela ugotoviti potrebe po spremembi zakonodaje. Po petih letih od začetka evalvacije je bilo zdaj objavljeno zaključno poročilo, ki potrjuje potrebo po vzpostavitvi dodatne omejitve uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Gre namreč za zagotavljanje varstva potrošnikov, saj predstavlja uporaba trditev na živilih, ki so prehransko manj ustrezna in predstavljena kot zdrava, zavajanje potrošnikov, hkrati pa tudi tveganje za javno zdravje. V poročilu je izpostavljeno, da vzpostavitev profilov podpira tudi živilski sektor, kar je pomemben napredek na tem področju. Poročilo obravnava tudi uporabo zdravstvenih trditev za rastlinske dele. Glede tega je podan predlog za vzpostavitev posebnega postopka odobritve takšnih trditev, ki naj bi temeljil na tradicionalni uporabi rastlin. REFIT poročilo sicer še ne opredeljuej nove zakonodajne ureditve, predstavlja pa pomembno usmeritev za spreminjanje zakonodaje na tem področju. Evropska uredba o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev in evalvacija REFIT Uredba (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bila sprejeta leta 2006 z namenom zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga in visoke ravni varstva potrošnikov. Uredba določa okvir za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil. Zagotavlja, da so vse trditve o živilih, ki se tržijo znotraj EU, jasne, natančne in temeljijo na znanstvenih dokazih. Uredba je med drugim predvidela vzpostavitev kriterijev, ki bi omejevali rabo trditev pri živilih, posebej tistih, ki so s prehranskega vidika manj ugodna, predvsem zaradi višje vsebnosti nasičenih maščob, soli ali sladkorjev. Rok za uveljavitev profilov je milil že pred več kot desetimi leti, vendar to področje še vedno ni urejeno. Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo REFIT evalvacije omenjene uredbe glede vzpostavitve profilov živil pri označevanju s trditvami in postopka evalvacije zdravstvenih trditev za rastlinske dele. Program Refit sodi v okvir prizadevanj Evropske komisije za zagotavljanje učinkovitega pravnega urejanja. Med drugim so njegov cilj enostavnejši in razumljivejši predpisi EU. Uradno Refit poročilo Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih predstavlja izhodišče za vzpostavitev profilov pri označevanju živil s trditvami in ureditev postopka evalvacije zdravstvenih trditev za rastlinske dele na živilih v prihodnosti. Označevanje s trditvami bo v prihodnje mogoče le za živila z ugodnejšo hranilno sestavo Ob izdaji Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je bilo predvideno, da Evropska komisija do 19. januarja 2009 določi profile živil oz. mejne vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in sol, ki jih je zaradi javnozdravstvenih problemov v prehrani potrebno omejevati. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Namen vzpostavitve profilov živil je izogniti se situaciji, ko bi atraktivne prehranske ali zdravstvene trditve prekrile slabšo hranilno sestavo živila, saj pri tem lahko prišlo do zavajanja potrošnikov. Komisija je leta 2009 že poskušala vzpostaviti profile, vendar je naletela na neodobravanje nekaterih deležnikov in se zato leta 2015 odločila za t.i. Refit evalvacijo zakonodajne ureditve. Namen evalvacije je bil med drugim ugotoviti, ali je vzpostavitev profilov v resnici potrebna in ali je sprejemljiva za ključne deležnike." Profiliranje živil je metoda, ki se uporablja za vrednotenje hranilne sestave živil Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: "S pomočjo profiliranja živil lahko objektivno ocenimo, ali gre z vidika hranilne sestave živila in njegovih sestavin za živilo z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli za profiliranje živil, ki se med seboj razlikujejo po tem, na kakšen način vrednotijo sestavo živila in katere parametre pri tem upoštevajo. Modeli za profiliranje imajo običajno bodisi določene meje za posamezna hranila, bodisi živila točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk, glede na njihovo hranilno sestavo." Pri tem se ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine (npr. prehranska vlaknina, zelenjava in sadje), obratno pa velja za hranila, ki jih želimo v prehrani omejevati (npr. nasičene maščobe, sladkorji in natrij oz. sol). Ključne znanstvene podatke za Refit evalvacijo so prispevale raziskovalne organizacije Prof. dr. Igor Pravst: "Raziskovalci smo za namen evalvacije posredovali podatke o obsegu rabe trditev na živilih, hranilni sestavi takšnih živil in potrošniškem vedenju in razumevanju tovrstnih označb. Na Inštitutu za nutricionistiko smo v okviru različnih raziskovalnih projektov zbrali vrsto podatkov, ki so pokazali na potrebo po vzpostavitvi profilov živil, in so bili tudi uporabljeni tekom postopka evalvacije Refit. V okviru s strani ARRS financiranega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje smo med drugim primerjali prehranski profil preko 6.000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. Živila so bila ovrednotena na različne načine, med drugim tudi z uporabo modela, ki se že uporablja za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev v Avstraliji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk." Inštitut za nutricionistiko je dodatno izvedel še raziskavo, v kateri je preučeval različne sheme označevanja, ki izpostavljajo živila z ugodnejšo hranilno sestavo. Pri tem smo ovrednotili več obstoječih shem, vključno s simbolom varovalnega živila, kar bo podlaga za nadaljnje urejanje tega področja. Rezultate raziskave so objavili v ugledni znanstveni reviji Foods. Prof. dr. Igor Pravst: "Veseli nas, da objavljeno poročilo REFIT evalvacije izpostavlja potrebo po omejevanju uporabe prehranskih trditev na živilih, ki vsebujejo višjo količino nasičenih maščob, sladkorjev ali soli. Rezultati evalvacije so pokazali, da so potrošniki tovrstnemu označevanju izpostavljeni v precejšnji meri, vzpostavitev profilov pa bi jim olajšala bolj zdrave izbire. Ob obstoječi ureditvi morajo biti potrošniki namreč zelo pozorni na podatke o hranilni vrednosti, ki na označbah običajno niso zelo izpostavljeni – večinoma končajo na zadnji strani označbe z majhno pisavo, obenem pa potrošnikom predstavlja izziv tudi interpretacija teh podatkov." Uporaba profiliranja za vrednotenje hranilne sestave živil je bila prepoznana kot koristno orodje, ki omogoča izboljšanje prehrane in javno-zdravstvenih ukrepov, katerih namen je omejevanje širjenja kroničnih nenalezljivih bolezni. Ker so v preteklih letih različne države in živilski sektor že oblikovale pobude in vzpostavile aktivnosti za preoblikovanje živil ter pri tem uporabljale profiliranje, zlasti za pri razvoju shem označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, je pričakovati stališče, da so deležniki danes zakonodajni ureditvi tega področja bistveno bolj naklonjeni, kot leta 2009, ko je bil zavrnjen s strani Evropske komisije pripravljen predlog vzpostavitve profilov živil. Kot pomoč potrošnikom pri zagotavljanju koristnih informacij o živilih in prehrani, na Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z NIJZ, urejamo nacionalni portal www.prehrana.si. Primer dobre prakse je tudi brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga pri vrednotenju hranilne sestave živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram. Aplikacija je zelo enostavna, saj lahko preko skeniranja oz. fotografiranja črtne kode živila s pametnim telefonom omogoča dostop do podatkov o hranilni vrednosti živila, ki so ovrednoteni in prikazani v barvah prehranskega semaforja. V teku je tudi izvajanje programa Veš Kaj piješ, ki predvideva nadgradnjo aplikacije za prikaz podatkov o alkoholnih pijačah kot podpora prebivalcem za zmanjševanje tvegane rabe alkohola. Pri izvajanju programov sodelujemo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije, Institut "Jožef Stefan" in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Programe sofinancira Ministrstvo za zdravje. Vzpostavitev posebnega postopka evalvacije zdravstvenih trditev za rastlinske dele Evalvacija Refit se je nanašala tudi na uporabo zdravstvenih trditev za rastlinske pripravke. Le-ti so na trgu EU široko dostopni kot sestavine živil, pa tudi v zdravilih rastlinskega izvora. Ker je razvrščanje izdelkov med živila oz. zdravila urejeno tudi na nacionalnem nivoju, je to predstavljajo oviro prostega pretoka blaga v EU, hkrati pa za rastlinske pripravke še vedno ni urejena uporaba zdravstvenih trditev. Uredba o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih namreč določa, da se uporaba zdravstvenih trditev za živila, tudi v primeru rastlinskih delov, odobri na podlagi ugodne znanstvene ocene Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki za to zahteva podporne dokaze v obliki interventnih kliničnih raziskav. Vendar pa je leta 2009 prišlo do situacije, da tudi po več sto obravnavanih zdravstvenih trditvah za rastlinske dele, prav za nobeno ni bilo dovolj močnih znanstvenih dokazov, da bi jo na osnovi zelo strogih kriterijev uvrstili na seznam odobrenih zdravstvenih trditev za živila. To je Evropsko komisijo privedlo do odločitve o t.i. zamrznitvi postopka nadaljnje obravnave trditev za rastlinske dele v letu 2010. Komisija je leta 2012 oblikovala t.i. seznam trditev na čakanju, ki vključuje 2.078 nepreverjenih zdravstvenih trditev za rastlinske dele, ki se še vedno uporabljajo pri označevanju živil na trgu EU, na odgovornost nosilcev dejavnosti in pod pogojem, da izpolnjujejo določila in pogoje za uporabo trditev, kot jih določa uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ter ob upoštevanju nacionalnih zakonodajnih dokumentov. Doc. dr. Anita Kušar: "Evalvacija Refit je glede uporabe zdravstvenih trditev za rastlinske dele na živilih pokazala, da proizvajalci živil oz. prehranskih dopolnil pogosto ne dosegajo zakonodajno opredeljenih pogojev rabe, zaradi česar mnogokrat prihaja do zavajanja potrošnikov. V zvezi s tem je predlagana vzpostavitev posebnega postopka za odobritev zdravstvenih trditev za rastlinske dele. Po preučitvi stanja se kot najustreznejša rešitev kaže upoštevanje tradicionalne uporabe rastlinskih delov, kar je sicer praksa tudi pri dokazovanju učinkovitosti izdelkov v postopku registracije tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. Obenem se je izkazalo, da bi bilo potrebno na evropskem nivoju vzpostavi enoten seznam rastlin, ki bo omogočal nemoteno delovanje evropskega trga ter varno uporabo živilskih izdelkov, ki vsebujejo rastlinske dele. To področje je namreč trenutno urejeno na nacionalnih nivojih, zaradi česar pogosto prihaja do težav."