Največ trans maščob je v piškotih in pekovskih izdelkih

Ob predstavitvi rezultatov raziskave o prisotnosti trans maščobnih kislin v živilih na policah naših trgovcev, je za InStore spregovoril tudi vodja raziskovalnega projekta z Inštituta za nutricionistiko (Nutris), dr. Igor Pravst (na fotografiji). ![](/storage/files/images/pravstinho.jpg)Trans maščobe so škodljiva sestavina nekaterih živil, ki jo Nutris želi omejiti. Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalstva trans maščobam, so v letošnjem letu začeli izvajati triletni državni raziskovalni projekt "Trans maščobe v živilih". "Največja nevarnost, da kupec v živilu naleti na trans maščobe, obstaja v določenih piškotih, krekerjih, napolitankah. Med nepredpakiranimi živili pa največje tveganje predstavljajo pekovskimi izdelki, na primer pri rogljičkih, izdelkih iz listnatega testa, burekih, torej večini izdelkov iz lastnih pekarn trgovcev," poudarja Pravst in dodaja, da so bile lani visoko na tej lestvici tudi jušne osnove, a so pri letošnjem vzorčenju ugotovili, da se je tem vsebnost trans maščobnih kislin drastično zmanjšala. Ta kategorija še zmeraj močno vodi na razpredelnici izdelkov z dodanimi delno hidrogeniranimi maščobami, kar pa ni v neposredni korelaciji z vsebnostjo trans maščobami. Pravst pojasnjuje: "Dejstvo je, da pri postopku delnega hidrogeniranja nujno nastajajo trans maščobe. Glede na postopek se potem količina razlikuje." Pravst verjame, da lahko trans maščobe omejimo, a izkoreniniti jih je nemogoče: "Trans maščob, ki nastajajo pri cvrtju in tistih, ki so naravno prisotne v živilih, se ne bomo mogli znebiti, ampak količine slednjih vseeno niso tako visoke, da bi morali ta živila prepovedati. Tudi tehnološko ni izvedljivo, da z jedilnika popolnoma izginejo." Slovenija si v okviru Evropske Unije že nekaj let prizadeva, da se problematika trans maščob v živilih enotno uredi v celotnem evropskem prostoru in sicer z zakonodajno omejitvijo njihove vsebnosti v živilih. Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje Resolucije o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki je bila v lanskem letu sprejeta v Državnem zboru in je med ukrepi predvidela možnost zakonodajne omejitve trans maščob. ![]( ) Marjeta Recek, Ministrstvo za zdravje: "Predstavljena predhodna ocena tveganja kaže, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen, po drugi strani pa je raziskava pokazala, da so na našem trgu prisotna živila z visoko vsebnostjo trans maščob. Ker je potrebno zaščititi tudi prebivalce, ki pogosteje uživajo takšna živila, na ministrstvu skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin že pripravljamo predpis za omejitev trans maščob v živilih." Ker takšen predpis presega standarde, uveljavljene na ravni Evropske unije, ga je potrebno overiti pri Evropski komisiji. V nasprotnem primeru bi namreč veljal le za živila, proizvedena v Sloveniji, ne pa tudi za živila iz drugih držav, ki po doslej zbranih podatkih predstavljajo pomemben vir trans maščob. Prav na osnovi rezultatov projekta "Trans maščobe v živilih" o razpoložljivost trans maščob v živilih ter ocene tveganja za zdravje prebivalstva bo Slovenija lahko uveljavila omejitev trans maščob za vsa živila, tudi za tista, ki prihajajo na naš trg iz drugih držav.