Nabavni vrh 2022

Kakršnokoli napovedovanje je v današnjih razmerah izjemne negotovosti in nepredvidljivosti nehvaležno delo. To so med drugim izpostavili domala vsi govorniki na včerajšnjem dogodku Nabavni vrh 2022, na katerem Združenje nabavnikov Slovenije vsako leto zbere domače in tuje nabavne managerje. So se pa strinjali, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe varčevanja, predvsem z energenti. Geopolitične razmere so se v letu od zadnjega dogodka drastično spremenile. Sogovorniki so večkrat pozvali tudi k skupnemu odzivu EU na energetsko krizo, ki po mnenju strokovnjakov ne bo kratkotrajna. "Ne vem, kaj v naslednjem obdobju sploh ne bo izziv," je uvodoma izpostavil Srečko Bukovec, predsednik strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije (ZNS). In dodal: "Ocenjujem pa, da je potrebno takoj sprejeti ukrepe skrajnega varčevanja z vsemi viri, predvsem z energenti." Agresija na Ukrajino, najobsežnejše sankcije v zgodovini svetovnega gospodarstva proti eni od držav, ki je v tem primeru celo ključen proizvajalec energentov, hrane, surovin, sta, tako Bukovec, v prvi plan še bolj postavila odpornost, zanesljivost, robustnost in razpršenost nabavnih virov in istočasno nujnost upoštevanja geopolitičnih in posledično geoekonomskih dejstev ter njihovo poznavanje. "V vsakem primeru se moramo pripraviti na dolgotrajnejše obdobje nestabilnosti, visokih cen energije, motenj v oskrbi, saj vojna po vsej verjetnosti ne bo kratka, posledice sankcij proti Rusiji in njena dejanska izključitev iz mednarodnega (vsaj zahodnega) gospodarskega sistema, pa bodo dolgotrajne," je še opozoril. Recesija relativno kratka, okrevanje pa počasno Dr. Mojmir Mrak iz ljubljanske ekonomske fakultete je podrobneje orisal ekonomske posledice epidemije, vojne in geostrateških sprememb v na globalni ravni in na ravni EU. Teme, ki bodo, pravi Mrak, krojile svetovno gospodarstvo v zadnjem četrtletju letos in v letu 2023 so povečevanje tveganj globalne recesije, obrestne mere bodo ostale višje za daljše obdobje, poslabšanje strukturnih razmer v t. i. emerging economies in pa nadaljevanj visoke stopnje političnega tveganja. Potegnil je še vzporednice med kovid in energetsko krizo: "Upam, da bomo kot EU tudi na to krizo odgovorili skupno", sicer bodo po njegovem mnenju razlike po okrevanju med državami ogromne. "Gospodarstvo bo šlo v recesijo, ki bo relativno kratka, okrevanje pa bo počasno," je še dodal Mrak. UMAR: v primeru zaostritve razmer tudi obeti za Slovenijo slabši Trenutno prevladujoče napovedi mednarodnih institucij za prihodnje leto za evrsko območje predvidevajo skromno rast, ki bo precej nižja od letošnje. Tudi v Sloveniji, pojasnjuje mag. Maja Bednaš, direktorica UMAR, za leto 2023 pričakujemo upočasnitev rasti BDP, ki bo ostala v pozitivnem območju in bo 1,4-odstotna. Zaostrene razmere na UMAR pričakujejo predvsem v prvi polovici leta, ob predvideni ponovno nekoliko višji rasti v trgovinskih partnericah pa bi v drugi polovici leta sledilo okrevanje. Vse te napovedi so, tako Bednaševa, pripravljene v razmerah zelo velike negotovosti in nepredvidljivosti. Zato so tudi tveganja za napoved pretežno negativna in močno odvisna od geopolitičnih in energetskih razmer. Predvsem otežena ali občasno prekinjena dobava plina evropskim državam bi povišala cene energentov in vodila v izrazitejšo racionalizacijo, kar bi negativno vplivalo zlasti na industrijo, prizadelo pa bi tudi druge dejavnosti. "Zaradi odvisnosti slovenskega gospodarstva od zunanjih dejavnikov, še posebej dostopnosti in cen energentov ter tujega povpraševanja, bi se v primeru zaostritve gospodarskih in energetskih razmer tudi obeti za Slovenijo, predvsem v letu 2023, poslabšali," poudarja Bednaševa. Če bi do tega prišlo že letos ali v zimskih mesecih, bi bil učinek močnejši, saj na kratek rok hitro nadomeščanje ruskega plina v velikem obsegu ni mogoče. Energetska kriza preizkuša tudi trdnost EU "Če je bilo pred enim letom že razvidno, da smo v energetski krizi, je bilo stanje z današnjega vidika odlično," je opis dogajanja na trgu energentov v luči energetske krize začel dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I. In nadaljeval: "Maja pa je bilo jasno, da je vrag vzel šalo". V bodoče lahko pričakujemo drastičen padec dobav plina iz Rusije in manjšo proizvodnjo jedrskih in hidroelektrarn. "Kriza razpoložljivosti plina v Evropo še ni prišla," je izpostavil in dodal, da je za rešitev cenovne krize treba najprej rešiti krizo razpoložljivosti. To pa lahko storimo na dva načina: ali povečamo ponudbo (z rastjo kapacitet za utekočinjanje zemeljskega plina, večanjem zaloge plina v Evropi ipd.) oz. zmanjšamo povpraševanje. In prav pri slednjem lahko kratkoročno naredimo drastično več. Kakšne so ocene trendov? (1) Povpraševanje zaradi visokih cen močno pada. Zaradi pomanjkanja ponudbe bo potreben dodaten padec odjema. (2) Pomanjkanje plina in rast cen vseh energentov dviga strošek proizvodnje električne energije. (3) Padec industrijske proizvodnje bo vplival tudi na znižanje porabe CO2 kuponov. (4) Na svetovnem trgu plina ni dovolj kapacitet, da bi pokrili izpad rusega plina, zato je nujno znižanje odjema. (5) Cene električne energije bodo povsem odvisne od regulatornih ukrepov. (6) Regulatorni ukrepi znajo premakniti cene v eno ali v drugo smer. Če bodo ukrepi strokovni in premišljeni, se lahko s kontroliranim znižanjem odjema vrnemo v 'normalo'. "Trenutna energetska kriza je lakmusov papir, ali bo EU zdržala skupaj," je prepričan Paravan, saj ko propade solidarnost med državami, propade ideja o uniji. Čeprav je v trenutnih razmerah "težko biti pameten", energetska kriza po Paravanovih besedah ne bo trajala samo eno leto: "Konec naslednje zime leta 2024 nam po vseh scenarijih kaže slabše kot leta 2023?". Trenutno (še) polne kašče velikih proizvajalcev Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete, je uvodoma poudaril, da ceni kmetijskih surovin ne gre enačiti s cenami živilskih izdelkov. Na aktualne izzive, s katerimi se sooča panoga, je po njegovih besedah padla še "nepričakovana bomba", saj je Ukrajina največja svetovna proizvajalka sončničnega semena ter ključna izvoznica pšenice, oljne ogrščice, ječmena, rastlinskega olja in koruze. Ruska agresija na Ukrajino ogroža sposobnost pridelave in izvoza. A čeprav globalno gledano na trgu pšenice vladajo razmere "blazne negotovosti", so po drugi strani, tako Kuhar, tržni fundamenti (zaloge, proizvodnja itd.) ugodni. Ali drugače: veliki proizvajalci imajo polne kašče. Izpostavil je od februarja strmo naraščajoče cene surovega mleka, svinjskih polovic in goveda. Slednje so se na letni ravni denimo dvignile za 27 %. Dotaknil se je tudi aktualne energetske krize, saj je agroživilski proizvodno-distribucijski sistem energetsko intenziven. Tekom dne so še ostali domači in tuji nabavni managerji predstavili napoved gibanj nabavnih cen na izbranih energetskih in surovinskih trgih v letu 2023. Med njimi še Claudio Bruggi, Procure4you, Marjana Drolc Kaluža, SIJ, Gabriele Braga, Arrow Electronics, Robert Sever, GZS, Stefanie Koberl, Saubermacher, Branko Hafner in Marko Černigoj iz NLB. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Nabavni-vrh-2022-udelezenci_b.webp) Foto: Andrej Križ