Na sejmu Agra pozivi k iskanju sistemske rešitve za letalsko protitočno zaščito

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/pozeba.webp) V Sloveniji moramo poiskati sistemsko rešitev za letalsko protitočno zaščito, je bil eden od poudarkov okrogle mize na to temo, ki jo je na kmetijskem sejmu Agra pripravil Sindikat kmetov Slovenije. Pri razmisleku je treba upoštevati še zdravstveni in okoljski vidik, a posledice toče ne občuti samo kmetijstvo, ampak širša družba. V Sloveniji nimamo sistemsko urejene obrambe pred točo. Ta se izvaja zgolj na območju severovzhodne Slovenije, na podlagi dveletnih sklepov vlade se vsako leto izvede javno naročilo, je na dogodku pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. "Ker postopek javnega naročila traja dlje časa, se včasih lahko zgodi, tako kot letos, da toča udari prej, kot je izvedeno javno naročilo in podpisana pogodba za obrambo proti toči z letali," je opozorila. Težava je, da v Sloveniji ni enotnega stališča, na podlagi katerega bi se jasno opredelili za obrambo proti toči ali ne. Sama tovrstno obrambo podpira, ali je letalska obramba proti toči uspešna in obenem neškodljiva za zdravje, pa se bodo morali odločiti ostali resorji v državi, ministrstvi za okolje in prostor ter za zdravje, je menila. Predstavniki teh ministrstev se današnje okrogle mize sicer niso udeležili. "Ker imamo v severovzhodni Sloveniji izkušnje z letalsko obrambo proti toči in vemo, da so se z njo velikokrat rešili kmetijski pridelki, bom vztrajala na stališču, da je obramba proti toči z letali za naš sektor vsekakor koristna," je dejala ministrica Šinko. Da je treba najti sistemsko rešitev, se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. "Če so v drugih državah dobre prakse obrambe proti toči uspešne, ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli tega prenesti tudi v Slovenijo. Vendar žal brez soudeležbe deležnikov, to je kmetov, verjetno ne bo šlo," je menil. Opozoril pa je, da toča in neurja ne prizadenejo samo kmetijstva, ampak povzročajo škodo na ostalih objektih, avtomobilih, strehah in fasadah. S tem se strinjal predsednik kluba Letalski center Maribor Filip Tobias. Prepričan je, da je korist, ki jo opravijo z letalsko obrambo proti toči, veliko višja od škode v kmetijstvu. Opozoril pa je na vsakoletno skrb, ali bodo dejavnost obrambe proti toči še izvajali ali ne, kmetje pa še maja, ko lahko udari že prva toča, ne vedo, ali bodo piloti v akciji. Letno brez DDV dobijo okrog 260.000 evrov za celotno obrambo severovzhodne Slovenije. Če bi želeli tovrstno obrambo razširiti na vso Slovenijo, pa bi bilo treba vključiti tudi druge letalske centre v Sloveniji, pri tem pa je Letalski center Maribor pripravljen "dati svoje znanje". Bi pa si dolgoročno želeli "resnejšega" letala, s katerim bi lahko izvajali letalsko obrambo proti toči nad oblaki in pri obrambi ne bi bilo omejitev. Po Tobiasovih besedah bi bila smiselna tudi postavitev vremenskega radarja, s katerim bi lahko nevarne oblake opazovali tridimenzionalno. Lokacija je že izbrana na Žikarcah v Slovenskih goricah. Vodja letalske obrambe proti toči Darko Kralj je ob tem opozoril na ekološki vidik obrambe proti toči. Veliko več ekološke škode, kot srebrov jodid, ki ga uporabljajo pri letalski obrambi, namreč povzroči toča: marsikje po gozdovih so zakopane po toči poškodovane azbestne strehe, veliko avtomobilov in fasad je po toči treba prebarvati, tudi v kmetijstvu se za blažitev škod po toči uporabljajo fitofarmacevtska sredstva. "V Sloveniji monitoringa za srebrov jodid nimamo, nobena območna enota NIJZ na branjenem območju nima podatkov o obremenitvi zemljin s srebrovim jodidom, zato ne vem, od kod stroki podatki, da mi onesnažujemo okolje," je bil kritičen Kralj. Kritičen pa je bil tudi do ministrstva za infrastrukturo oziroma direkcije za infrastrukturo, ki upravlja z Letalskim centrom Maribor. Slednji je namreč odprt samo do 17. ure, kar pomeni, da po tej uri piloti z letališča ne smejo vzleteti. Je pa Kralj zatrdil, da so "sposobni narediti še več, sposobni smo uporabljati vsaj tri letala. Imamo lastno letalsko šolo, edini program šolanja za obrambo pred točo. In kar je prav tako zelo pomembno, imamo srčne pilote, ki si upajo za relativno majhen denar leteti pod nevihtnimi oblaki," je še dejal.