Na okrogli mizi o pomenu ozaveščanja za zmanjšanje vpliva pridelave hrane na podnebne spremembe

Ljudi je treba opolnomočiti, da bodo razumeli vzroke za podnebne spremembe in lahko spremenili svoje ravnanje, da bi prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, med drugi pri pridelavi hrane, so ugotavljali na današnji okrogli mizi v organizaciji slovenskega dela evropske pobude za zdravo in trajnostno hrano EIT Food.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) "Ljudem je treba natočiti čistega vina. S strašenjem ali olepševanjem ne bomo prišli nikamor ... Pomembna je energetska pismenost; ljudi je treba opolnomočiti, da bodo podnebno zgodbo razumeli," je na okrogli mizi v okviru dogodka Jasno in glasno o toplogrednih plinih dejala klimatologinja z ljubljanske Biotehniške fakultete Lučka Kajfež Bogataj.Poudarila je, da je pri določenem izdelku npr. treba upoštevati celoten vpliv na izpuste, ne le geografski ali le sektorski. Morali bi spremeniti življenjski slog, med drugim glede mobilnosti in kupovanja izdelkov. Matjaž Česen z Instituta Jožef Stefan je izpostavil prepletenost vlog različnih deležnikov. "Odločevalci morajo uporabnikom in proizvajalcem omogočiti, da spremenijo navede in obnašanje, ter jih k temu spodbujati," je dejal in se strinjal, da je treba ljudi opolnomočiti. Navedel je izsledke raziskave, ki je pokazala, da je energetska pismenost v Sloveniji zelo nizka. To bi lahko bila po njegovem mnenju posledica dejstva, da je bila energija v preteklosti prepoceni in ljudje niso razmišljali o tem, da bi jo bilo treba uporabljati varčno. Jože Verbič s Kemijskega inštituta je spregovoril o toplogrednih plinih v kmetijstvu in med drugim ocenil, da je treba izkoristiti vse priložnosti, ki jih kmetijstvo ponuja, da pa je za to potrebnega veliko znanja. "Slovensko kmetijstvo ni profesionalizirano ... V drugih državah velike kmetije zaposlujejo strokovnjake. V Sloveniji pa bi bilo treba izobraziti veliko majhnih kmetov," je dejal. Poudaril je, da je zmanjševanje emisij v kmetijstvu ekonomsko zanimivo za tiste, ki to obvladajo, in ovira za tiste, ki tega ne obvladajo. Slovenska pogajalka v okviru podnebnih konferenc ZN Tina Kobilšek z ministrstva za okolje in prostor se je strinjala, da je klimatska pismenost ključna, tudi podnebna pogajanja veliko pozornosti posvečajo izobraževanju. Podnebna strategija Slovenije, ki za cilj postavlja podnebno nevtralnost oz. neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050, poudarja, da bodo morali za dosego cilja sodelovati vsi deležniki. "Pri tem ogromno vlogo igrajo posamezniki," je dejala. To se nanaša tudi na pridelavo hrane. "Sodoben državljan postaja vse bolj ozaveščen potrošnik in pričakuje veliko. Pri hrani zahteva, da bodo deležniki v verigi ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano ter se odzivali na podnebne spremembe," je dodala Kobilškova. Na vprašanje, ali bomo morali spremeniti prehranjevalne navade, je Verbič dejal, da dolgoročna strategija to naslavlja "zelo blago", omenja, da bi lahko na ravninskih območjih živinorejo zamenjali za rastlinsko pridelavo. V Sloveniji imamo po njegovih besedah presežke mleka in govejega mesa ter primanjkljaj pri zelenjavi, sadju, prašičjem mesu. "Treba bi bilo presekati gordijski vozel pri oskrbi z zelenjavo," meni in dodaja, da je npr. pri mleku ali govedini odkup zagotovljen, pri zelenjavi pa da je trg neorganiziran, velik je tudi pritisk iz drugih držav. Kajfež Bogatajeva je opozorila, da se globalno v verigi od vil do vilic izgubi okoli polovica hrane, tako da bi že zmanjšanje teh izgub, do katerih med drugim pride v transportu in skladiščenju, ublažilo pomanjkanje hrane v svetu. Glede mesa je ocenila, da ga ne bomo v celoti prenehali uživati, vprašanje je tudi, ali bi bilo to za vse skupine ljudi pametno, da pa bi bilo treba bolj ozaveščati na tem področju. Verbič meni, da se bodo prehranjevalni vzorci spremenili in da se bo zaužilo več rastlinske hrane ter manj hrane živalskega izvora. Tudi Česen je optimističen, da se bodo ljudje tudi tokrat ob pravih signalih znali prilagoditi v pravi smeri in ohranili planet za zanamce.