Na konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane tudi o izzivih prehranskih verig

Zagotavljanje varne in kakovostne hrane je izrednega pomena, prehranske verige pa se soočajo z vrsto izzivi. Tveganja med drugim predstavljajo podnebne spremembe, konflikti in epidemija covida-19, zato je pomembno preoblikovanje prehranskih sistemov, je bilo slišati na današnji konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane, ki je potekala v Ljubljani.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) "Današnji svetovni dan je priložnost za razmislek o hrani, ki jo uživamo. Tu se vedno pojavljata dve ključni vprašanji o varnosti in kakovosti, je na konferenci z naslovom:" Varnejša hrana, boljše zdravje"," dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Spomnila je, da je EU pred 20 leti sprejela enotno zakonodajo o hrani, ki nudi trdno podlago za notranji trg in mednarodno trgovino, vzpostavlja zaščitne ukrepe in krepi vlogo znanosti, transparentnosti, ocene tveganja, vzpostavlja sistem hitrega obveščanja o tveganjih in s tem previdnostim načelom omogoča ustrezno ukrepanje nadzornih organov držav članic. "Dve krizi, ki sta nas prizadeli v zelo kratkem času, epidemija covida-19 in nato še vojna v Ukrajini, sta nas naučili, da nista ključna samo varnost in kakovost, ampak to, da hrano imamo," je poudarila in izpostavila pomen samooskrbe. Po njenih besedah smo tri desetletja zanemarjali samooskrbo, za državo se ni zdelo pomembno, če kmetje prodajajo pridelke v tujino, ker tam dobijo več, ali če v verigi zaslužijo premalo, da bi se jim splačalo kmetovati. Na tem področju ni bilo resnejšega ukrepanja, vse dokler ni prišlo do krize v dobavnih verigah in so številne države razmišljale celo o regulaciji izvoza hrane, je dejala in dodala: "Zato je v prihodnje ključno, da ob ohranitvi standardov varnosti in kakovosti zagotovimo tudi ustrezno samooskrbo." V prihodnje bodo tako zagotavljali finančne spodbude, omogočili lažji dostop do površin za pridelavo, iskali rešitve za lažji način prodaje, iskali tudi druge rešitve, da bi se trend pri samooskrbi obrnil. "Seveda pa je pomembno, da pri vsem tem tako s kratkoročnimi kot dolgoročnimi ukrepi odgovorimo tudi na težave, ki prihajajo s podnebnimi spremembami," je poudarila. Zelo pomembna je tudi vloga posameznika, potrošnika, kakšen je njegov odnos do hrane, ali se prehranjuje sezonsko, ali je pripravljen kupovati lokalno. "Takšen način delovanja je nujno spodbujati zlasti glede na specifičnost slovenskega kmetijstva, kjer velik delež predstavljajo relativno majhne kmetije," je dodala. Kot je še dejala ministrica, je ključno, da z različnimi ukrepi in spodbudami težimo k večji samooskrbi, ki je dolgoročni cilj, pa tudi pomemben element za varno in kakovostno hrano prihodnjih generacij. Preskrba s hrano v času epidemije covida-19 in vojne v Ukrajini je po besedah podpredsednika komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tomažiča pokazala, da je globalni sistem preskrbe s hrano zelo občutljiv, zato je izrednega pomena graditi kmetijsko politiko na samooskrbi in s tem prehransko varnost znotraj države. Država mora po njegovem vzpostaviti pogoje za izvajanje kmetijske dejavnosti, katere temeljna naloga je pridelava varne in kakovostne hrane, na ta način pa bo zagotovljena večja stopnja samooskrbe in s tem prehranska varnost. "Zagotavljanje hrane je v veliki meri odvisno od učinkovite kmetijske politike. Da se ohrani in poveča površine kmetijskih zemljišč, prizadevati si je treba za odpravo nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrane in zaščititi primarnega pridelovalca hrane, kmeta, potrebna je pravičnejša porazdelitev bremen znotraj verige, nadgraditi sistem na podlagi primerov dobrih praks, povezovanja, ustvarjanje zaupanje in poštenih odnosov v verigi ter zagotoviti ustrezne podpore za ustvarjanje ravnovesja znotraj verige," je povedal Tomažič. Slovenski veleposlanik v Italiji in stalni predstavnik Slovenije pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovnem programu za hrano (WFP) Tomaž Kunstelj je med drugim izpostavil nujnost preoblikovanja prehranskih sistemov. "Neugodna kombinacija naraščajoče revščine, neenakosti, konfliktov, podnebnih sprememb in pandemije covida-19 je leta 2020 dodatno ogrozila prehransko varnost in zahtevala takojšnje ukrepanje za preoblikovanje prehranskih sistemov, saj ti neposredno vplivajo na cilje trajnostnega razvoja," je poudaril. Nujno je preoblikovanje prehranskih sistemov v okolju prijazne in vzdržne, kar zahteva njihovo vključitev v gospodarsko, družbeno in naravno okolje, v okviru katerih delujejo. Prihodnost prehranskih sistemov predstavljajo trajnostna pridelava, predelava in poraba hrane, prehranska varnost, zmanjšanje izgub in odpadne hrane ter preprečevanje goljufij s hrano vzdolž verige preskrbe s hrano s podporo raziskav, inovacij, tehnologij in naložb, z izmenjavo podatkov, znanja in dobrih praks. "Pomemben je pristop eno zdravje, ker se zdravje ljudi, živali in rastlin ter njihovo skupno okolje prepletajo," je še dejal Kunstelj, ki je vojno v Ukrajini ocenil kot nepričakovano tveganje, ki negativno vpliva na prehransko varnosti in zahteva dodatno prilagoditev prehranskih sistemov.