Na Statističnem dnevu tudi o pričakovanjih glede umirjanja inflacije

Statistični urad in Statistično društvo Slovenije letošnji Statistični dan, ki pod naslovom V luči podražitev poteka danes na Brdu pri Kranju, posvečata aktualnim izzivom inflacije. Strokovnjaki med drugim razpravljajo o tem, kdaj lahko pričakujemo umirjanje inflacije, o čemer je spregovoril tudi viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozk.webp) Kot je pojasnil, se prebivalstvo in podjetja vse bolj srečujejo z dnevnimi izzivi povišanja cen, kar vnaša negotovost in skrb glede prihodnosti. Spomnil je, da je kazalo, da bo rast cen zaradi pandemije zgolj začasna in se bo odpravila, ko se dobavne verige znova vzpostavijo. Vendar je situacijo na področju energetike zaostrila ruska agresija v Ukrajini, saj inflacijo krepi vse intenzivnejši prehod cen energentov v ostale dobrine. "Napovedovanje prihodnje dinamike cen je v današnjih negotovih razmerah še dodatno oteženo," je opozoril Bradeško. Pojasnil je, da sicer zadnje uradne makroekonomske napovedi eurosistema predvidevajo konvergenco inflacije do približno dveh odstotkov do začetka leta 2024. Finančni trgi v splošnem verjamejo uradnim napovedim, vsaj v delu, kjer z inflacijo povezani finančni instrumenti zahtevajo dejansko investiranje denarja. Cene teh instrumentov kažejo na hitro normalizacijo inflacije nekje ob koncu druge polovice leta 2023. "Pričakovana normalizacija je sicer nekaj počasnejša po čistih anketnih podatkov, po katerih naj bi bila inflacija čez eno leto približno prepolovljena," je navedel Bradeško. Glede odziva denarne politike na inflacijo, je Bradeško spomnil, da so poleti zaključili z neto nakupi vrednostnih papirjev, na julijski in septembrski seji pa so tudi dvignili obrestne mere za skupno 125 bazičnih točk in s tem izstopili ter se oddaljili od območja negativnih obrestnih mer. Dvig ključnih obrestnih mer se je uspešno prenesel tudi na obrestne mere na denarnem trgu, tržna pričakovanja pa nakazujejo nadaljnje dvige obrestnih mer v nadaljevanju letošnjega in začetku naslednjega leta, in sicer za 75 bazičnih točk v oktobru. Nato pa do sredine naslednjega leta sledi razmeroma hitra stabilizacija kratkoročnih obrestnih mer nekje na nivojih nekaj pod tremi odstotki," je napovedal Bradeško. Pričakuje, da bodo dvigi obrestnih mer še naprej prehajali v pogoje zadolževanja, s postopnim višanjem stroškov zadolževanja pa se bodo dvigovale tudi obrestne mere na depozite. Kot je poudaril, bodo z ukrepanjem zagotovili stabilno rast cen. "Za uspešno izvajanje denarne politike je ključnega pomena tako mersko kot vsebinsko razumevanje dinamike inflacije," je izpostavil in dodal, da pri obeh vidikih poglavitno vlogo igra statistika cen. Ustrezno merjenje inflacije namreč omogoča ažurno in vseobsegajočo zaznavo cenovnih pritiskov, ki pomembno vplivajo na odločitev ekonomskih subjektov in samo delovanje ekonomije. Hkrati kakovostna in dovolj podrobna statistika omogoča poglobljene razumevanje dejavnikov inflacije, kar je osnova za oblikovanje ukrepov. Pretekle izkušnje, povezane s strategijo denarne politike, in povsem drugačno trenutno inflacijsko okolje kažejo na zahtevo pri prilagajanju na obeh vidikih razumevanja inflacije, tako merskem kot vsebinskem, je ocenil Bradeško in dodal, da je pri tem ključno sodelovanje vseh institucij, od statističnih uradov do institucij, osredotočenih na sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za čim prejšnjo konvergenco v stanje z nizko, stabilno in predvidljivo inflacijo blizu dveh odstotkov. Generalni direktor Statističnega urada RS Tomaž Smrekar je ob izbiri aktualne teme letošnjega dogodka spomnil, da je bil že prvi statistični dan, ki so ga pripravili leta 1987, posvečen inflaciji. Časi so bili takrat sicer precej drugačni, saj je bila letna hiperinflacija 178-odstotna. Prav tako se je od takrat tudi marsikaj spremenilo v sami statistiki. Pred 35 leti so bile glavne teme metodološki izzivi, današnja metodologija, ki se je v tem času močno razvila, pa je ne neprimerljiva s takratno. Tudi Andrej Blejec iz Statističnega društva Slovenije je izpostavil aktualnost letošnje teme srečanja. "V zadnjih letih so nas doletele situacije, v katerih se počutimo negotovi in statistika skuša negotovost nadzirati in odpraviti," je poudaril. Kot je pojasnil, je to mogoče zagotoviti z dobrimi, točnimi, skrbno zbranimi in zanesljivimi podatki, ki pa jih morajo ljudje razumeti, da razumejo tudi rešitve.