Na Agri spregovorili o pomenu osveščenosti potrošnikov glede varne hrane

Na sejmu Agra so danes razpravljali tudi o varni in kakovostni hrani. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/agra-2019.webp) Predstavniki države, organizacije za varstvo potrošnikov in zdravstvena stroka so si enotni, da je država poskrbela za zaščito, vendar pa so zdaj na vrsti kupci. Ti morajo brati oznake na embalaži in se izobraževati, kajti le tako bodo lahko dobili tudi zdravo in kakovostno hrano. In če je treba, se mora kupec pritožiti trgovcu, saj imamo njegov račun, ki je pogodba o nakupu, so med drugim povedali pristojni za področje v eni od razprav na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Janez Posedi, direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je povedal, da je varna hrana obveznost države oziroma vseh, ki skrbijo za prehrano ljudi, kar pa ne pomeni samo, da je hrana na policah varna, ampak tudi, da vemo, kaj in koliko je pametno pojesti. Kar zadeva pot od pridelovalca do potrošnika, je za varnost po Posedijevem mnenju odgovoren nosilec dejavnosti, potem pa tudi kupec, saj je pomembno, kako ravna z izdelkom. Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije opozarja, da 100-odstotne varnosti ni in da je sicer predpisano označevanje izdelkov marsikdaj zamegljeno. Potrošniki moramo prebrati, kaj piše na deklaracijah, in se pritožiti trgovcu, če je to treba, saj imamo njegov račun, ki je pogodba o nakupu, pravi Petermanova. Priporoča tudi pomoč z njihovega portala [Veš, kaj ješ?](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/PravstSoustvarjajmo-bazo-zivil), kjer je po skeniranju izdelka mogoče ugotoviti, kaj vsebuje, "semafor" na njem pa priporoča, kaj je primerneje. Anita Kušar, raziskovalka Inštituta za nutricionistiko, je predstavila programe, ki pomagajo pri razumevanju označb o hrani. Predlaga, naj si kupci pomagajo z nacionalnim strokovnim portalom prehrana.si, kjer so prav tako priporočila o tem, kaj je zdravo in kaj ne. Posedi ob tem opozarja, da je lahko na različnih portalih tudi veliko zavajanja, saj lahko zajemajo le ozek segment, vsako informacijo pa bi morali neodvisno preveriti. Tudi potrošniške organizacije imajo, ko nagovarjajo potrošnike, drugačno konotacijo kot državni organi, ki morajo skrbeti, da se spoštuje zakonodaja, spet drugače pa je, ko se pogovarjajo raziskovalci, dodaja Posedi. | V pripravi tudi spletna stran o varnosti živil Jeseni bodo na upravi za varno hrano predstavili specializirano spletno stran o varnosti živil z informacijami za potrošnika, kako jih je treba shranjevati, kaj pomenijo oznake, kaj se za njimi skriva. "In to tako, da bodo potrošniki razumeli, sicer pa je na razpolago kar nekaj informacij, vedno pa je odvisno od konteksta, v katerem se pojavljajo," pravi Posedi. Petermanova pa opozarja, da morajo biti vse prehranske in zdravstvene trditve izdelovalcev ali prodajalcev dokazane in da bi morali inšpektorji to dosledno preverjati. Glede prehranskih aplikacij pa je bilo slišati tudi mnenje, da so sicer dobrodošle, a da je pri prehranjevanju potreben tudi zdrav razum, saj nekaj, kar je dobro za enega, morda ni za drugega. "Ta izmenjava mnenj in stališč vedno pripelje do tega, da so na koncu pogovora vsa stališča nekoliko drugačna, kot so bila na začetku," je na koncu povzel Posedi. |