NIJZ: "Živila s pretečenim rokom niso nujno za v smeti"

Roki uporabe na živilih nam povedo, kdaj hrana predstavlja potencialno tveganje za zdravje, predvsem kadar gre za sveže, pokvarljive sestavine. A vseh živil po preteku roka uporabe ni treba zavreči. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/healthy foods web.jpg>) Med potrošniki marsikdaj velja zmeda glede tega, kaj pomenijo različne oznake roka uporabnosti na živilu in ali lahko neko živilo po preteku tega roka še uživajo, zato ljudje hrano marsikdaj zavržejo preventivno. Po preteku roka uporabe živila ne postanejo neužitna, ampak po njem obstaja sivo področje, ko jih je še mogoče uporabiti, če jih hranimo v idealnih pogojih, so na spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tako datum minimalne trajnosti oz. oznaka "uporabno najmanj do" označuje kakovost živila, ki po preteku tega roka začenja upadati. Kupec lahko po tem datumu zazna razliko v okusu ali konsistenci, vendar je zaradi tega živilo lahko še vedno varno. Če pa je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in zaradi tega po krajšem obdobju že lahko predstavlja nevarnost za človekovo zdravje, mora biti označeno z oznako "porabiti do". V takšnih živilih se mikroorganizmi lahko hitro razmnožujejo, zato jih je treba hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem. Lahko gre za surova ali toplotno obdelana živila, tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora. "Celo meso in mleko, ki sta se začela kvariti, nista nujno nevarna," opozarjajo na NIJZ-ju, kjer poudarjajo, da so datumi uporabnosti najpomembnejši pri surovem mesu. Perutninsko meso in morsko hrano je treba toplotno obdelati v enem do dveh dneh, goveje in svinjsko meso pa v treh do štirih dneh po preteku roka. Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih, svinjsko meso v pol leta, goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih. "Živila, ki smo jih predolgo hranili v hladilniku in imajo pretečen rok uporabnosti, po navadi ne povzročijo bolezni. Okužba ali zastrupitev s hrano je bolj verjetno posledica nepravilnega rokovanja z živili ali nezadostne toplotne obdelave v kombinaciji z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen," so zapisali. Potrošnikom priporočajo, naj se okužbam in zastrupitvam izogibajo s preudarnim nakupovanjem in naj zamrznejo vse, česar ne bodo pojedli v roku, hrane s pretečenim rokom pa naj ne ponudijo otrokom, starejšim in bolnim. Namesto na rok uporabnosti, se je bolje zanašati na zdravo pamet, vonj in videz izdelka. Hkrati opozarjajo, da tudi vonj in videz hrane nista vedno zanesljiva kazalnika varnosti hrane: "Bakterije, ki povzročajo razkroj in vplivajo na vonj in videz živila, so drugačne od bakterij, ki povzročijo bolezen. Če pojemo hrano, ki je bila podvržena mikrobiološkemu kvarjenju, se lahko dobro počutimo. Lahko pa se zgodi, da hamburger, ki vsebuje bakterije E. coli, prav lepo diši, pa vseeno povzroči bolezen."