Možnosti izvoza v Avstralijo, Južno Afriko in Turčijo

V Portorožu se bo 21. in 22. novembra odvila 15. poslovna konferenca, ki se bo tokrat osredotočila na možnosti za rast. Gostila bo 400 menedžerjev ter 17 strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki bodo govorili o priložnostih za povečanje slovenskega izvoza, v ospredje pa bo kot potencialne trge postavila Avstralijo, Južno Afriko in Turčijo. ![](/storage/files/images/pkp.jpg) "Prejšnja leta so se na Poslovnih konferencah Portorož posvečali bolj negativnim temam, vezanih na krizo, sedaj pa je čas, da se osredotočimo na zgodbe, ki bodo govorile o temah za rast," je na današnji novinarski konferenci povedal ekonomist in vodja programskega sveta konference Janez Prašnikar. "Izvoz v Sloveniji deluje spodbudno, struktura, vezana predvsem na izvoz v EU in trge nekdanje Jugoslavije, pa ni ustrezna ne kratko- ne dolgoročno," je opozoril. Zato so poiskali trge, na katerih Slovenija skorajda ni navzoča, so pa zelo perspektivni. V Portorožu bodo tako predstavili raziskavo ljubljanske ekonomske fakultete o možnostih vstopa na trge Avstralije, Južne Afrike in Turčije. Na konferenci, ki bo med drugim gostila premierko Alenko Bratušek in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in veliko tujih predavateljev, med njimi strokovnjaka za preobrate v podjetjih Kevina Gaskella, bo ekonomist Veljko Bole predstavil napovedi gospodarskih gibanj. Kot je že danes povedal Bole, so pričakovanja boljša kot lani. "Znane stvari so ugodnejše, neznanih pa je precej več kot lani," je dejal. V naši raziskavi ni veliko indikacij poslabšanja, čeprav so ocene evropskih institucij precej bolj pesimistične kot naše, je povzel in dodal: "Evropska komisija ima notranje informacije. Mogoče vedo nekaj, česar mi ne." Glavno vlogo v neznanih predpostavkah bo po njegovem v Sloveniji igralo reševanje bančnega sektorja, pri čemer bi bila potrebna takojšnja intervencija. Sedaj pa se z vpletanjem EU ta proces podaljšuje, s tem, da bo vse odvisno od tega, kolikšna bo ocena bančne luknje in kako dolgo časa bo postopek prenosa slabih terjatev in čiščenja bilanc še trajal. Pri postavljanju pravih predpostavk je glavni problem ocena ekonomskih politik, ne samo v Sloveniji, tudi v EU. "V Sloveniji pa ključna težava ni rast, ampak likvidnost," je še ocenil Bole in sklenil, da vse, kar je ostalo živega, praktično lahko funkcionira brez bank. Na dvodnevni konferenci, ki jo prirejata ljubljanska ekonomska fakulteta in časnik Finance, bodo tradicionalno podelili tudi nagrado tega časnika za izjemne dosežke v gospodarstvu.