Mladi vinarji v slovenski Istri želijo urediti pametne vinograde

V Bertokih so se danes zbrali udeleženci projekta Smart Agro Grape, ki si prizadevajo za vzpostavitev sodobnega informacijskega sistema, ki bi jim omogočil, da bi v vinogradih uporabljali le nujno potrebne količine škropiv in gnojil. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/adekla.webp) Srečanja sta se udeležili tudi ministrici Irena Šinko in Emilija Stojmenova Duh. Med petimi kmetijami, kamor so v zadnjem letu postavili meteorološke postaje, je kmetija Krmac, ki je gostila srečanje. "Mi smo v bistvu poskusni zajčki," je dejal Andrej Krmac. Na podlagi izkušenj teh kmetij želijo pripraviti sistem, ki bo namenjen tudi drugim. "Če se bo projekt nadaljeval, bodo postavili še številne druge meteorološke postaje po slovenski Istri in verjetno tudi drugod po Sloveniji. Cilj je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, manjši vpliv na okolje in seveda tudi zmanjševanje naših lastnih stroškov," je pojasnil. Vodilni partner projekta je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Odgovorna je za tehnološko-tehnični del, je dejal Jurij Verhovnik s fakultete in pojasnil, da so skupaj s partnerji identificirali, kakšne podatke zbirati v vinogradih. Strokovnjaki s fakultete skrbijo tudi za zajem in analizo podatkov. Zdaj se ukvarjajo z oblikovanjem prognostičnega modela, ki bo omogočil vinogradnikom pravilne odločitve glede uporabe gnojil in škropiv, je povedal. Projekt bo trajal še dve leti in za ta čas je Verhovnik napovedal: "Oblikovati moramo platformo, ki bo te podatke združevala in prikazovala v takšni obliki, kot jih vinogradniki potrebujejo. Na podlagi platforme se bo oblikovala še mobilna aplikacija. To pomeni, da bodo imeli vinogradniki na svojih mobilnih telefonih v vsakem trenutku dostop do teh podatkov in se bodo lahko pravočasno odzvali." Sodeluje tudi kmetijska zadruga Agraria: "Naša vloga je prenos znanja. Smo tisti, ki iščemo specialno znanje v tujini, da bomo znali te parametre, ki jih pridobimo, tudi prebrati in pridelovalcem svetovati, kako jih uporabiti," je povedala Patricija Pirnat iz zadruge. Pilotni projekt je financiran iz programa razvoja podeželja, je povedala ministrica za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano Irena Šinko. "Če se bo pokazalo za zelo uporabno, bomo v novi perspektivi za obdobje 2023-2027 še namenili sredstva za takšne projekte za digitalizacijo kmetijstva," je napovedala. Po besedah ministrice je slovensko kmetijstvo pri zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev za korak pred uredbami Evropske unije. V Bertoke je prišla tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. "Zelo sem vesela, da sem na obisku skupaj z ministrico za kmetijstvo, ker smo ugotovili, da lahko digitalizacija pomaga tudi tradicionalnim sektorjem, kot je kmetijstvo," je dejala. Ministrici sta v koprski občini obiskali še vas Šmarje, kjer izvajajo projekt Šmarje pametna vas.