Ministrstvo za kmetijstvo "predstavilo" leto 2016

Minister Dejan Židan in državna sekretarka Tanja Strniša sta včeraj na novinarski konferenci predstavila prioritete Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2016.![]( ) Uvodoma je minister **Dejan Židan** izpostavil nekaj statističnih podatkov iz leta 2014, iz katerih izhajamo, namreč leto 2014 je ugodno leto za kmetijstvo, vsa Evropa je sicer imela padec kmetijske proizvodnje za 1.4%, samo 8 držav je beležilo rast v letu 2014, ena izmed njih je bila Slovenija, ki je imela najvišjo rast. Fizična rast je bila 13%, v vrednosti je bila rast 8%, ker so se cene nekoliko znižale. Znižali so se tudi stroški, zato je bil finančni učinek, izmerjen skozi faktorski dohodek, višji za 18%, kot leto pred tem. Leta 2015 se je dogajalo v Evropi na področju kmetijstva relativno dosti kriznih situacij, zato leto ni bilo preveč ugodno za kmetijstvo, še vedno traja – rusko ukrajinski spor, ki zaradi embarga pomembno vpliva tudi na Slovenijo. Po količini se je proizvodnja lani povečala za 4 do 6%, vrednost proizvodnje pa zaradi padca cen kmetijskih proizvodov za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oz. dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za 6%. V nadaljevanju je minister izpostavil tri prioritete, ki jih bo v letu 2016 zasledovalo ministrstvo, te so: več kmetijske proizvodnje, manj administrativnih ovir in povečanje učinkovitosti delovanja ministrstva in organov v sestavi. Letošnje leto bo na področju kmetijstva še posebej pomembno – je namreč leto razpisov, 4. januarja je tako MKGP na svoji spletni strani že objavili časovnico razpisov. V okviru programa razvoja podeželja bo na voljo 146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, pa bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov. Minister Židan je predstavil tudi nadgradnjo Programa razvoja podeželja, ki jo je Slovenija (MKGP) poslala na Evropsko komisijo konec decembra lani. Največ sprememb se nanaša na tako imenovane površinske ukrepe oziroma ukrepe na živali, torej na ukrep Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, ukrep Ekološko kmetovanje in ukrep Dobrobit živali – zadnji ukrep – Dobrobit živali, je minister označil kot zanj zelo pomemben. Podrobneje je nadgradnjo PRPja predstavila državna sekretarka mag. **Tanja Strniša,** med drugim je poudarila: spremembe ukrepa KOPOP (kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila) - namen je lažja izvedljivost v praksi in s tem večji vstop kmetov v KOPOP, zlasti v sadjarstvu in vinogradništvu, v ukrep pa bodo lahko vstopili tudi kmetje na vodovarstvenih območjih; - ukrep Dobrobit živali (DŽ); pomemben je nov ukrep na travinju (preprečujemo zaraščanje, ukrep je namenjen tudi blaženju mlečne krize). Ukrep DŽ se razširi na področje govedoreje (v letu 2016) in reje drobnice (v letu 2017) z uvedbo zahteve "Paša". Zahteva "Paša" se izvaja v dveh različicah: govedo: pri govedu traja obvezno 120 dni v obdobju med 1. aprilom in 15. novembrom; drobnica: paša traja obvezno 210 dni v obdobju med 15. marcem in 30. novembrom. - Glede spremembe ukrepa Ekološko kmetovanje se plačilo za trajno travinje poveča iz 70 % na 80 % kalkulacijske vrednosti. To pomeni, da se plačilo za trajno travinje v podukrepu EK iz 136,12 €/ha poveča na 155,57 €/ha, za podukrep PEK (preusmeritev) pa iz 272,87 €/ha na 311,86 €/ha. - Spreminja se tudi začetek obdobja upravičenosti izdatkov: v dosedanjem PRP so bili do podpore upravičeni stroški nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev. Sedaj pa se obdobje upravičenosti izdatkov podaljšuje in sicer od vložitve vloge na javni razpis. - Spremembe pri podukrepu Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva: poenostavitev: opredeli se majhne naložbe (do 15.000 EUR) in zanje določi lažje pogoje: ekonomske upravičenosti ni potrebno izkazovati s poslovnim načrtom, KMG mora ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja najkasneje do zaključka naložbe. Zvišuje se prag za opredelitev zahtevnih naložb s 50.000 EUR na 200.0000 EUR skupne priznane vrednosti naložbe. Zniža se zgornja višina podpore v celotnem programskem obdobju za upravičence, ki so mala, srednja ali velika podjetja, in sicer s 3 mio na 1,75 mio EUR. - Spremembe pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete: začetek vzpostavitve kmetije se z 18 mesecev spreminja na 24 mesecev pred oddajo vloge na razpis; upravičenec je lahko zemljiško-knjižni lastnik ali solastnik kmetije skupaj z zakonskim ali zunaj zakonskim partnerjem. - Opredelitev problemskih območij v PRP 2014-2020 na ravni občin, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nadpovprečen tehtan nagib glede na površino GERK-a (za 20 ali več % višji naklon od povprečja); z opredelitvijo problemskih območij in njihovo posebno obravnavo se želi doseči uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti. Problemsko območje obsega 46 slovenskih občin. - Dodatni ukrepi za Haloze in podobna območja: pri neposrednih plačilih se bo v letu 2017 uvedel dodatek na OMD območjih: 100 oz. 50 EUR pri GERK-ih s 50 oz. 35% nagibom; v javni razpravi je uredba za ukrep podpore pri odpravi zaraščanja kmetijskih površin; znižanje najemnine pri državnih zemljiščih, kjer bi se odpravilo zaraščanje, in znižanje najemnine pri strmih GERK-ih; omogoči se tudi dostop do sredstev za CLLD za LAS Haloze iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri naslednji spremembi PRP pa bo MKGP pripravil tudi nov ukrep, namenjen enkratni pomoči za majhne kmetije. Vse haloške občine bodo tudi bolj ugodno obravnavane pri investicijah tako pri deležu podpor kot pri točkovanju investicij.