Ministrstvo pri zagotavljanju prehranske samooskrbe delno učinkovito

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v obdobju od začetka leta 2014 do konca leta 2020 pri zagotavljanju prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe v Sloveniji delno učinkovito, je objavilo računsko sodišče. V reviziji se je osredotočilo na varovanje kmetijskih zemljišč.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Prehranska varnost države se zagotavlja tako z uvozom dobrin kot z lastno pridelavo oz. s samooskrbo. Slovenija je tradicionalno neto uvoznica agroživilskih proizvodov, največji primanjkljaj pa smo v letu 2019 imeli pri mesu, sadju, vrtninah, izdelkih iz žit, moke, škroba ali mleka ter v skupini ostanki in odpadki živil, krma, ugotavlja računsko sodišče. Osnovni pogoj za zagotavljanje samooskrbe je varovanje kmetijskih zemljišč. Zemljišča, ki so namenjena kmetijski namenski rabi, določijo občine v prostorskih aktih. Kljub temu pa se lahko tudi posamezna zemljišča, ki po svoji namenski rabi niso kmetijska, uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Med letoma 2014 in 2019 je bilo v kmetijsko namensko rabo vrnjenih 4955 hektarov (ha) zemljišč nekmetijske namenske rabe, hkrati pa je bilo v druge namenske rabe spremenjenih dvakrat toliko ali 9947 ha kmetijskih zemljišč, pri čemer se je vsaj med letoma 2014 in 2017 v največji meri spreminjala namenska raba najboljših kmetijskih zemljišč. "Ministrstvo je sicer varovalo kmetijska zemljišča pred spreminjanjem namenske rabe v okviru prostorskega načrtovanja občin, vendar pa je šele julija 2020, po devetih letih od uveljavitve zakonskih sprememb, izpolnilo zadnji pogoj za pričetek določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč, z določitvijo katerih naj bi se do konca leta 2020 zavarovalo 350.000 ha najboljših kmetijskih zemljišč," je zapisalo računsko sodišče. Do konca leta 2020 tako nobena občina v svojem prostorskem aktu ni določila območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Trajno varovana kmetijska zemljišča se, razen izjemoma, ne bi smela spreminjati 10 let od njihove določitve. "V obdobju, na katero se nanaša revizija, cilji glede površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so potrebna za doseganje želene stopnje samooskrbe, niti niso bili določeni. Med letoma 2015 in 2019 so se kmetijska zemljišča v uporabi zmanjšala za 1,8 odstotka oz. za 11.120 ha, kar je enako 40 odstotkom površine Mestne občine Ljubljana," je ponazorilo računsko sodišče. Stopnjo samooskrbe, ki jo želi doseči, je Slovenija določila le za pridelavo zelenjave (vsaj 50-odstotna samooskrba) ter rejo prašičjega mesa (70-odstotna), sicer pa po navedbah računskega sodišča jasnih ciljev glede želene stopnje samooskrbe ni določila. "Ministrstvo je ugotovilo vzroke za slabo samooskrbo, in sicer med drugim v slabem prenosu znanja, slabem povezovanju proizvajalcev in tehnološki zaostalosti proizvodnje," pravi računsko sodišče in dodaja, da je bilo predvideno izvajanje različnih ukrepov, ki pa jih ministrstvo nato ni izvajalo v celoti. Na obseg kmetijske proizvodnje je lahko ministrstvo vplivalo predvsem z različnimi finančnimi podporami. A kot kažejo podatki, do večjih sprememb pri stopnjah samooskrbe med letoma 2014 in 2019 ni prišlo, razen deloma na področju zelenjave (s 37,8 na 43,7 odstotka). Poleg tega na podlagi izplačil, za katere je mogoče ugotoviti, kateremu sektorju so bila namenjena, računsko sodišče meni, da so bili v sedanjem programskem obdobju najbolj podprti sektorji, v katerih je samooskrba že sicer visoka, torej živinoreja in proizvodnja živalskih proizvodov, kar še povečuje neuravnoteženost v stopnjah samooskrbe med živalskimi in rastlinskimi proizvodi. Za vsak sektor obstajajo tudi specifični problemi, ki jih ministrstvo po oceni računskega sodišča ni dovolj naslovilo in so podrobneje predstavljeni v revizijskem poročilu. Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.