Ministrica Aleksandra Pivec o pomenu vinarskega sektorja in stroki

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku na Štajerskem o pomenu vinarskega sektorja za Slovenijo in sodelovanju stroke pri kreiranju prihodnje kmetijske politike.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/pivkicaa.webp) Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec (na fotografiji) je bila v sredo na svojem prvem delovnem obisku v Štajerski regiji. Ob priložnosti tradicionalne trgatve žametne črnine na Ptujskem gradu je izpostavila pomen vinarskega sektorja tako za slovensko kmetijstvo in podeželje kot promocijo Slovenije kot gastronomske in vinske destinacije. Ministrica je popoldne obiskala Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer je poudarila pomen sodelovanja znanosti in stroke pri prihodnjem razvoju slovenskega kmetijstva in oblikovanju prihodnje kmetijske politike. Na večernem regijskem gospodarskem posvetu pa je predstavila ključne prioritete delovanja v prihodnjih štirih letih. Ministrica Pivec je v sredo na Ptujskem gradu, skupaj v družbi župana Ptuja Mirana Senčarja, vinskih vitezov ter ptujske vinske kraljice sodelovala pri tradicionalni trgatvi žametne črnine, ki je potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Ob tem je poudarila: "Vino in vinogradništvo imata za Slovenijo poseben pomen, saj sta del naše kulture, tradicije in načina življenja. Pomen vinarskega sektorja se kaže tudi v prioritetah delovanja ministrstva, poleg tega pa se temu sektorju tudi iz prihodnje skupne kmetijske politike EU predvidoma namenja več finančnih sredstev. Skupaj z vinogradniki in vinarji bo potrebno oblikovati takšne ukrepe, ki bodo omogočali uspešno koriščenje teh sredstev in hkrati odgovarjali na razvojne izzive vinarskega sektorja." Izpostavila je pomen promocije in ozaveščanja potrošnikov tudi za slovenske vinarje: "S tovrstni dogodki, ki ohranjajo tradicijo vinogradništva, dajemo vinarstvu in tudi turizmu, ki je z njim zelo tesno povezano, poseben pomen. Prepričana sem, da je vinarstvo ena od tistih panog, ki daje ugled Sloveniji ne samo na domačih tleh ampak tudi v tujini." Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede se je ministrica v pogovoru z dekanom Brankom Krambergerjem in rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem seznanila s stanjem visokošolskega kmetijskega izobraževanja v tej regiji. Ogledala si je posestvo v Meranovem, kjer potekajo vinogradniško-vinarski ter gostinski izobraževalni programi, ter sedež fakultete s sadjarskimi in drugimi obdelovalnimi površinami v Hočah. Ministrica Pivec je v pogovoru izpostavila prioritetno sodelovanje stroke in znanstvenih institucij pri iskanju rešitev za izzive slovenskega kmetijstva. Pri tem je omenila na primer prilagajanje kmetijskega sektorja na podnebne spremembe in reševanje demografske strukture podeželja. Znanstvene institucije imajo pomembno vlogo ne samo pri izobraževanju mladih, pač pa tudi izvajanju t.i. aplikativnih raziskav, ki se nato lahko uporabijo kot rešitve v kmetijstvu. Njihovo sodelovanje bo pomembno tudi v luči priprav nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva v okviru nove Skupne kmetijske politike EU v obdobju 2021-2027. Na večernem regijskem pogovoru z gospodarstveniki, v organizaciji časnika Finance, je ministrica predvsem izpostavila ključne prioritete njenega delovanja v prihodnjih štirih letih. Med njimi izpostavlja povečanje samooskrbe z varno, kakovostno in lokalno pridelano hrano, znanega porekla in nadaljnjo promocijo lokalno pridelane hrane. "Pomembno bo povečati dodano vrednost kmetijskih in živilskih proizvodov, obenem pa zagotoviti korektne odnose vzdolž celotne verige preskrbe s hrano, krepiti partnersko sodelovanje med posameznimi akterji v verigi in povečati njihovo konkurenčnost," je poudarila. Za prihodnost kmetijstva je pomembno izboljšanje starostne strukture kmetij. Zato napoveduje: "Ustvarjati moramo ugodnejše pogoje za življenje in delo tako mladih prevzemnikov kmetij kot nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki bodo kmetije predali mlajši generaciji." Ministrica Pivec želi v prihodnje še učinkoviteje upravljati s tveganji, s katerimi se vse bolj srečuje kmetijski sektor. Pri tem izpostavlja tako intenziviranje prilagajanja na podnebne spremembe kot učinkovitejše odzivanje na tržno-cenovna nihanja, ki smo jim priča zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer v svetu. Napoveduje tudi ohranitev podpore kmetovanju na območjih z omejenimi dejavniki ter varovanje narave in vodnih virov, saj prav ti predstavljajo eno od pomembnih prednosti slovenskega kmetijskega sektorja. Ministrica Pivec pa izpostavlja tudi pomen pogajanj o novem vsebinskem in finančnem okvirju prihodnje Skupne kmetijske politike EU v obdobju 2021-2027. V tem okviru bo poleg pogajanj na ravni EU v Bruslju pomembno tudi oblikovanje nove strategije prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja. Ta bo namreč predstavljala podlago za učinkovito ciljno usmerjeno črpanje sredstev v prihodnji finančni perspektivi. Na področju gozdarstva bo spodbujala nadaljnje trajnostno in učinkovitejše upravljanje z gozdovi, pri čemer bo posebno pozornost namenila upravljanju državnih gozdov, krepitvi gozdno-lesne verige in spodbujanju investicij v večje lesno-predelovalne centre.