Merkur znova v "prisilki"

![](/storage/files/images/merkur[1].jpg)Merkur je v postopku ponovne prisilne poravnave, s katero želi uprava rešiti zdravi del nakelske družbe. Prisilna upraviteljica je Simona Gorjup (znana iz primerov Laboda, Kraškega zidarja ...), rok za prijavo terjatev pa se izteče 10. februarja. Okrog 2000 delovnih mest v Merkurju je zdaj v rokah njegovih upnikov. Pričakovati je, da bodo upniki prijavili več kot 1800 terjatev. Poznavalci razmer večjih zapletov ne pričakujejo niti pri izpolnitvi drugih dveh pogojev, pri pridobivanju soglasja upnikov z najmanj 60 % nezavarovanih in 75 % zavarovanih terjatev. Soglasje za začetek ponovne prisilne poravnave je dalo že 12 velikih upnikov, ki imajo za kar 290 milijonov evrov oziroma 90,5 % vseh terjatev do Merkurja. Poleg NLB in Gorenjske banke, ki imata skupno za 148 milijonov evrov terjatev, so soglasje že dale tudi Banka Koper, banka Factor in Banka Celje, med večjimi dobavitelji pa Kolpa, Steel Plast in Fragmat Tim. Največ nezavarovanih terjatev so v prvi prisilni poravnavi prijavili Acroni, Salonit Anhovo, Jub, Lafarge Cement, BSH Hišni aparati, Skupina Helios in Skupina Gorenje, ki je konec lanskega leta že v celoti oslabila za 8,8 milijona evrov delnic in terjatev do trgovca. Merkur je upnikom z nezavarovanimi terjatvami doslej že izplačal okoli 40 milijonov evrov, medtem ko bo poplačilo preostalih terjatev v veliki meri odvisno od izkupička pri prodaji stečajne mase. Nov načrt prestrukturiranja predvideva izčlenitev zdravega jedra na družbo Merkur Trgovina. Slednja bi poleg zaposlenih prevzela za skupno okoli 77 milijonov evrov premoženja (to so zlasti zaloge, terjatve do kupcev in poslovna oprema), na drugi strani pa za okoli 64 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Trgovske centre v Sloveniji bi s starega Merkurja oddelili na družbo Merkur Nepremičnine, ki bi te centre oddala v najem Merkurju Trgovini. Skupaj s trgovskimi centri bi na Merkur Nepremičnine prenesli tudi za 112 milijonov evrov dolgov, v naslednji fazi pa bi banke slabih 50 milijonov evrov posojil pretvorile v kapital družbe in postale njene lastnice.