Med epidemijo spremenjeni vzorci plačevanja potrošnikov

Potrošniki se pri uporabi gotovine in plačilnih kartic v drugem valu epidemije obnašajo podobno kot v prvem. Povečali so se zneski posamičnih dvigov na bankomatih, ki jih obiskujejo redkeje, uporaba plačilnih kartic se je ob zaprtju dela gospodarstva zmanjšala, povečal se je delež spletnih nakupov, v analizi ugotavlja Banka Slovenije. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/gotovina kartojla.jpg>) Izjema je le povpraševanje po gotovini iz previdnostnih motivov, ki se je v prvem valu epidemije novega koronavirusa močno povečalo, v drugem valu pa so se potrošniki odzvali bolj umirjeno, so ugotovili v analizi, v kateri so razširili tisto, ki so jo opravili junija lani, in se je nanašala na obdobje od 1. februarja do konca leta 2020. Tudi tokrat je poudarek na obsegu neto izdane gotovine, dvigih gotovine na bankomatih in kartičnih plačilih. Ob prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji se je močno povečalo povpraševanje po gotovini, zlasti z vidika denarja kot hranilca vrednosti. "V tem obdobju smo neposredno po razglasitvi epidemije 12. marca 2020 zabeležili tudi največji porast povpraševanja po gotovini, ko smo prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovimo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja," so spomnili. "Nasprotno v Banki Slovenije v drugem valu ne beležimo ponovnega povečanja povpraševanja po gotovini iz previdnostnih motivov - povpraševanje se ohranja blizu tistega, ki smo ga beležili pred spomladansko razglasitvijo epidemije. Izjema je bil le decembrski predpraznični čas, ko že praviloma beležimo povečano povpraševanje po gotovini, čemur se je lani pridružila še začasna sprostitev nekaterih omejevalnih ukrepov," so povzeli. V drugem valu se prebivalci obnašajo podobno kot v prvem valu in se za obisk bankomatov odločajo redkeje. Tedensko število dvigov v obdobju med epidemijama je bilo 929.000, v prvem valu epidemije pa 692.000 oz. v drugem valu 682.000. To nadomeščajo z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine. Povprečni znesek posameznega dviga v obdobju med epidemijama je bil 134,30 evra, v prvem valu epidemije pa 152,80 evra in v drugem 152,60 evra. Podobno je tudi analiza plačevanja s plačilnimi karticami in kartičnih transakcij pokazala ponovitev trenda iz prvega vala. Razlika je bila ta, da stroge omejitve v oktobru lani niso povzročile najprej tako izrazitega povečanja in nato upada števila in vrednosti kartičnih transakcij kot v času prve omejitve gibanja v prvem spomladanskem valu epidemije novega koronavirusa. | Dnevno za 18,5 milijona evrov transakcij Kot so ponazorili, sta tako število kot vrednost kartičnih transakcij po razglasitvi prve epidemije ob zaprtju dela gospodarstva upadla na približno 474.000 transakcij v vrednosti približno 16,8 milijona evrov dnevno. V poletnih mesecih sta se približala povprečni vrednosti pred uvedbo prve omejitve gibanja na približno 677.000 transakcij v vrednosti približno 21,7 milijona evrov dnevno, v obdobju od 19. oktobra do konca leta 2020 pa ponovno upadla na približno 544.000 transakcij v vrednosti približno 18,5 milijona evrov dnevno. | "Navedeno je mogoče pojasniti z manjšim obsegom nakupovanja na zalogo kot v prvem valu epidemije, saj so se ljudje s podobnimi razmerami v bližnji preteklosti že soočili in se odzvali bolj umirjeno. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so se dejavnosti v drugem valu epidemije zapirale postopno," so pojasnili v Banki Slovenije. Tako v prvem kot v drugem valu se je spreminjalo tudi razmerje med kartičnimi transakcijami na fizičnih prodajnih mestih in kartičnimi transakcijami za nakupe prek spleta. Analiza je pokazala, da se je po občutnem povečanju deleža kartičnih transakcij za nakupe preko spleta v prvem valu - po številu na 12 odstotkov, po vrednosti na 16 odstotkov - razmerje med obema valoma približalo ravni pred prvim valom - po številu na osem odstotkov, po vrednosti na 11 odstotkov.