Luka Koper o svojem poslovanju

Nadzorni svet družbe Luka Koper se je na seji seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in matične družbe za leto 2012, ki so ga zaključili z ladijskim pretovorom v višini 17,9 milijona ton, kar predstavlja 5 odstotno povečanje v primerjavi z letom 2011. Služba za odnose z javnostmi Luke Koper je podala naslednje poročilo: "Po nerevidiranih podatkih so se poslovni prihodki Skupine v istem primerjalnem obdobju povečali za 1 odstotek in dosegli 144,4 milijona evrov. V primerjavi z načrtom so za 4 odstotke manjši. Vzrok za razliko v rasti poslovnih prihodkov in fizičnega obsega pretovora je predvsem v zaračunanih skladiščninah, saj je hitrejši obrat tovora pomenil tudi manj prihodkov iz tega naslova. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo oziroma EBITDA je v obravnavanem obdobju znašal 47,2 milijona evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 5 odstotkov manjši. Dobiček iz poslovanja Skupine je znašal 19,2 milijona evrov, kar je 14 odstotkov manj kakor lani. V primerjavi s preteklim letom so se pomembno znižali finančni odhodki, predvsem zaradi nižjih slabitev finančnih naložb ter nižjih stroškov obresti. Skupina je poslovno leto zaključila s čistim poslovnim izidom 10,4 milijona evrov, kar je za 10 milijonov evrov več kakor lani in 3,2 milijona evrov manj od načrtovanega. Finančne obveznosti Skupine so se v obdobju enega leta znižale za 22,3 milijona evrov in so na zadnji dan leta 2012 znašale 183,4 milijona evrov. Skupina Luka Koper je tako finančno sanirana in razpolaga s finančno močjo za nadaljnji razvoj pristanišča. Skupina Luka Koper je v letu 2012 dosegla rekordne prihodke, ki so za 5 odstotkov večji kot v pred kriznem letu 2008. Tudi lanski dobiček od poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je presegel tistega z leta 2008 in sicer za 10 odstotkov. To nam je omogočilo zniževanje zadolženosti in nadaljevanje strateških investicij, predvsem v kontejnerski terminal, ki je tudi v letu 2012 ohranil prvo mesto med kontejnerskimi terminali pristanišč severnega Jadrana. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram doma in na tujem smo v letu 2012 pretovorili 17,9 milijonov ton blaga, kar je skoraj dva milijona ton več kot v pred kriznem letu 2008. Luka Koper je resda edino slovensko pristanišče, vendar posluje na zelo konkurenčnem mednarodnem trgu, saj je 70 odstotkov tovora v tranzitu, kar pomeni, da je namenjen na zaledne trge srednje in vzhodne Evrope. Koprskemu pristanišču niso konkurenca le pristanišča severnega Jadrana (predvsem Trst in Reka), ampak tudi pristanišča severne Evrope. Kljub temu smo na našem največjem in najpomembnejšem trgu Avstrije, ki predstavlja skoraj tretjino pretovora Luke Koper, prevzeli največji tržni delež in prehiteli celo največje evropsko pristanišče Rotterdam. Investicijski ciklus se je v zadnjih treh letih precej zmanjšal, saj se je družba, poleg splošne gospodarske krize znašla tudi v težki finančni situaciji. Danes je družba finančno sanirana, manj zadolžena in pripravljena na nov investicijski zagon oziroma v povečevanje pristaniških kapacitet. Te bodo izvedene postopoma in premišljeno, saj kot je znano, naj bi sedanja enotirna proga zadostovala le še do leta 2018. V koprskem pristanišču že danes 60 odstotkov blaga potuje po železnici in neprimerna železniška povezava je lahko velika ovira za razvoj pristanišča. Prav tako pomembne so tudi globine v luškem akvatoriju, še posebej na kontejnerskem terminalu, kjer naši poslovni partnerji, predvsem ladjarji stavijo na prihod večjih oziroma bolj naloženih kontejnerskih ladij. Poglobitev tamkajšnje obale je pogojena s prostorom za odlaganje morskega blata. Potem, ko smo se jeseni lani znašli v slepi ulici zaradi prepovedi razpolaganja s parcelami v zaledju pristanišča, ki so v lasti Mestne občine Koper, smo v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor našli alternativo v parceli na vznožju Sermina, ki je namenjena odlaganju materiala pri izgradnji drugega tira. Projekt je v polnem teku, saj smo pred dnevi že izbrali izvajalca arheoloških raziskav, na portalu javnih naročil pa smo tudi že objavili razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Začetek arheoloških raziskav je odvisen od pozitivnega mnenja Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, hkrati pa z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor tečejo razgovori glede podelitve služnostne pravice za izgradnjo kasete. V kolikor bodo birokratski postopki razumno kratki in v kolikor ne bo prišlo do drugih nepredvidenih zapletov, bi bil lahko projekt poglobitve kontejnerske obale na minus 14 metrov zaključen do jeseni."