Lokalni hmeljar udeležen v dobavno verigo Heinekena

Hmeljarstvo Čas in še en slovenski ponudnik hmelja sta se kot dobavitelja Pivovarne Laško Union dogovorila za dobavo hmelja Heinekenu in drugim pivovarnam v njegovi skupini. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/hmelj1.webp)Kot poroča spletna stran Agrobiznis, so iz centralne nabavne službe Heinekena poslali povpraševanje za dolgoročno dobavo slovenskim in drugim pivovarnam v koncernu, kjer uporabljajo slovenski hmelj. Po uspešnih pogajanjih so sklenili dolgoročno pogodbo o dobavi hmelja za pet let, v kateri so določene fiksne količine in cena. Prihodnjih pet let bo Hmeljarstvo Čas 30 odstotkov od 300 do 350 ton hmelja, kolikor ga pridelajo na leto, dobavljalo Heinekenu, je za Finance povedal Jože Čas, lastnik Hmeljarstva Čas iz Radelj ob Dravi. "Ko je hmelja več, kot ga potrebujejo pivovarne, cena upade na raven, ki pokrije stroške pridelave, ali pa se celo zgodi, da hmelja ni mogoče prodati niti za minimalno ceno," pravi Čas. Da se pivovarne in hmeljarji zavarujejo pred takšnim tveganjem, se hmelj navadno prodaja dolgoročno, vsaj pet let vnaprej. V tem primeru so odkupne cene in količine fiksne, kar daje ekonomsko varnost pridelovalcem, pivovarnam pa zagotovljeno dobavo hmelja. "Prek dolgoročnih pogodb prodamo 80 odstotkov hmelja, največ nemškima trgovcema Steinerju in skupini Barth Haas. Preostanek hmelja prodamo neposredno pivovarnam. Največji odjemalec je Heineken, sledijo manjše pivovarne v Veliki Britaniji in Belgiji," še dodaja. Leta 2007 je bilo po svetu 47 tisoč hektarjev hmeljišč, letos jih je že 60 tisoč hektarjev. Ker slovenska pridelava pomeni le tri odstotke svetovne, dobra ali slaba letina v Sloveniji ne vpliva na gibanje cene na svetovnem trgu, ampak je odločilna letina v ZDA in Nemčiji. | V svetovnem merilu tik pod zmagovalnimi stopničkami Slovenija pridela tri odstotke svetovne proizvodnje hmelja. Za ZDA, Nemčijo in Češko je četrti največji ponudnik hmelja. Medtem ko je pri nas slabih 1700 hektarjev hmeljišč, jih je v Nemčiji kar 22 tisoč hektarjev. Zaradi rasti butičnih kraft pivovarn in svetovne pridelave hmelja poznavalci pričakujejo večji pritisk na ceno. Lani so slovenski hmeljarji pridelali približno 2700 ton hmelja, kar je 300 ton več kot leto prej. V Sloveniji je bilo lani okoli 1590 hektarjev hmeljišč, kar 80 odstotkov pa jih je v Savinjski dolini. |