Lipušček-Miklavič: "Povpraševanje po maslu večje kot je ponudba"

Anka Lipušček Miklavič je direktorica Mlekarne Planika, zelo aktivna je tudi na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, kjer ima veliko zaslug za shemo znak Izbrana kakovost. [Obiskali smo jo](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Ponosni-na-60-let-Mlekarne-Planika-FOTOREPORTAZA-) na njenem terenu in se tudi sami prepričali v zgodbo mlekarne, ki odkupuje izključno samo slovensko mleko, ki je pridelano na območjih občin:Tolmin, Kobarid, Bovec,Kanal ob Soči, Nova Gorica, Cerkno in Idrija.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Ana_Lipuscek_Miklavic_4.webp) Kako bi ocenili učinke sheme kakovosti in znaka Izbrana kakovost? To niso teki na kratke ampak na dolge proge. Odločilen je glas potrošnika, ki je naše vodilo. Kar je pa zame najbolj pomembno pri vsem tem je to, da ne smemo biti "šlampasti”, če bo kdo prekršil določena pravila, pa najsi bo zaradi izvora surovine ali kvalitete same, kar predpisuje specifikacija, bomo to shemo izgubili in tega se je treba zavedati. Vsi mlekarji moramo biti toliko odgovorni, da bomo izpolnili obljubljeno. Kmet mora odigrati svojo vlogo, mi svojo in ne smemo dovoliti tega, kar se je z nekaterimi izdelki že zgodilo češ da je šlo za slovensko poreklo, a je bilo kupljeno kjerkoli in nato zlagano prodano na nekih stojnicah. Če bo s kom med nami tako potem nismo naredili nič in je brez zveze, da se to sploh gremo. Leta 1995, ko je Zadruga Tolmin po stečaju Kraša Planike ustanovila sedanjo Mlekarno Planika si verjetno ni nihče mislil, da boste po 21 letih letno ustvarili devet milijonov evrov prometa. Planika je vedno verjela v zgodbo domačnosti. Ko smo na novo začenjali pred 20 leti, smo vedeli, da je treba mleko pridelovati na čim bolj naraven način, da ga ne homogeniziramo, da pri svojem delu uporabljamo in se zanašamo na znanje naših prednikov. Za Planiko se je že prej vedelo, da so izdelki iz domače surovine, z znakom izbrane kakovosti pa smo to samo še dodatno nadgradili in dodali piko na i. Reklama vam je zelo pomembna? V samopromocijo je vloženega precej dela in sredstev. Če ti kot proizvajalec potrošniku o izdelku ne boš povedal z reklamo, ta ne bo vedel, da je to prava stvar. Ko pa mu to poveš, bo bolj pozoren pri nakupovanju in bo zainteresiran za izdelke, ki nosijo ta znak in so v tej shemi. Za tovrstno promocijo so namenjeni trije milijoni evrov, kar ni poceni. Koliko morate pri tej ceni prispevati sami in koliko prispevajo kmetje? Za mleko je posebno, saj smo se mlekarji odločili, da bomo za to promocijo prispevali sami. Polovico denarja prispevamo mlekarji, polovico pa ministrstvo za kmetijstvo. 0,5 evrov na 1000 litrov odkupljenega mleka, tako da kmetje trenutno ne plačajujo nič. Zaradi tega ne nižamo odkupne cene mleka in ne višamo cene izdelkom. Govori se o pomanjkanju masla? Tu se je res spremenilo. Leta nazaj je bilo maslo na "zatožni klopi” če se tako izrazim in je bila najbolj zaželena margarina, sedaj so drugi časi. Maslo je postalo pravo zdravilo (smeh). Kako je z maslom pri vas? Prodaja in proizvodnja masla potekata pri nas še dodatno na poseben način. Po tradicionalni metodi in je rumene barve, če hočete. Povpraševanje po našem maslu je veliko večje kot je ponudba. Trenutno bi ga lahko prodali veliko več, če bi ga imeli. Problem pri nas je, da pri nas izdeljujemo polnomasten izdelek in težava je potem v tem, da ostane bolj malo smetane iz katere izdelujemo maslo. Naša filozofija je pa taka, da je vse kar izdelujemo naše in zato tudi smetane ne bomo in nočemo uvoziti. Kakšne so številke, saj je nenazadnje tudi cena masla vedno višja? Zanesljivo bi masla prodali za 20 on 30% več, če bi ga imeli. Viša se tudi cena, ki je odvisna od cene mleka.Zadnjič sem brala da je v letošnjem letu prodaja masla v Sloveniji narasla za 13 odstotkov in se povečujeta tako proizvodnja kot prodaja. Trendi kažejo, da bo še naprej tako in mislim, da tako kot v vseh ostalih stvareh postajajo kupci vedno bolj osveščeni in zaradi tega po teh izdelkih posegajo pogosteje. Vaš trg je slovenski, za kar je namenjen tudi Znak kakovosti, a širite se tudi v sosednjo Italijo , Trst, Gorico… Nimamo namena naprej od Furlanije Julijske krajine, a moram povedati, da Italijani dobro poznajo Posočje in imamo na tem področju lažjo nalogo. Ogromno izdelkov so naši kmetje med in pred vojnama prodajali tukaj, ko smo bili še pod Italijo. Zadnjič je nedaleč stran župan oblikoval blagovno znamko maslo Zgornjega Posočja v italijanščini. Oni zelo cenijo naše izdelke in radi prihajajo v Kobarid, v Italiji pa smo posebej zanje izoblikovali mlečno blagovno znamko in jo tam tudi prodajamo. Verjetno ste lepo proslavili 60 let mlekarne še s čim posebnim in tudi 100 let od konca 1.svetovne vojne v vaših krajih, kajne? Še vedno delamo Stoletni sir v spomin na stoletnico konca 1.svetovne vojne v teh krajih. Zmenili smo se, da naredimo nekaj v ta spomin in zato smo izdelali ta poseben sir. Kako pa učite mlade o pomenu mleka in mlečnih izdelkov? S kako vašo posebno akcijo mogoče... Da. Sodelujemo s šolami. Naredili smo Prvošolčkov sir, ki ga malčki dobijo, ko pri nas vstopijo v šolo.