Lidlov projekt z Ekošolo: "Hrana ni za tjavendan" v deveto sezono

Ko zavržemo hrano, med odpadki ne pristane zgolj hrana, temveč tudi vloženi naravni, finančni in človeški viri, obenem pa nastaja ogromna okoljska škoda.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/akvapa.webp) Ob prihajajočem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani program Ekošola in Lidl Slovenija napovedujeta že deveto sezono projekta Hrana ni za tjavendan. Projekt otroke in mladostnike ter s tem tudi njihove starše že vrsto let ozavešča o prevelikih količinah zavržene hrane in išče učinkovite rešitve za njeno zmanjšanje. Vrhunec projekta bo tudi v tem šolskem letu predstavljal že tretji slovenski Dan brez zavržene hrane, ki bo 24. aprila 2023. Partnerja si prizadevata, da bi se ta dan vključil v nacionalni koledar in tako postal vseslovenska pobuda za bolj odgovorno ravnanje s hrano na vseh ravneh. Da je problematika zavržene hrane vse bolj izpostavljena, kažejo tudi podatki, da se projektu Hrana ni za tjavendan vsako leto priključi več izobraževalnih ustanov. V minulem šolskem letu je sodelovalo rekordnih 160 ustanov, skupno to pomeni več kot 16.000 otrok in mladostnikov ter več kot 1.100 mentorjev. Z aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30, nekateri so zavržke hrane zmanjšali celo do 90 odstotkov. Projekt Hrana ni za tjavendan na izobraževalnih ustanovah služi kot dodatna ozaveščevalna in izobraževalna podpora pri spodbujanju otrok o tem, kako pravilno ravnati s hrano in zakaj hrana ne sme biti odpadek. "Vrtčevski otroci, šolarji in dijaki se več mesecev ukvarjajo z načini, kako zmanjšati količino zavržene hrane in kako k temu spodbuditi tudi domača gospodinjstva. Zanimanje za projekt je visoko, na kar smo ponosni in verjamemo, da se bo tudi letos več tisoč otrok združilo v prizadevanjih za zmanjšanje količin zavržene hrane," je dejal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Sodelujoče ustanove tako prek različnih orodij in aktivnosti spoznavajo v problematiko zavržene hrane in iščejo učinkovite rešitve za zmanjšanje zavržkov hrane. Za vsako starostno skupino so vsebinska in vizualna gradiva prilagojena, zato lahko v projektu sodeluje prav vsak otrok ali mladostnik. Ozaveščevalna sporočila pa se seveda prenašajo tudi v družinski krog, kar je ključnega pomena, sta si enotna partnerja projekta Hrana ni za tjavendan. Po podatkih SURS so namreč gospodinjstva še vedno največji vir zavržene hrane – vsak Slovenec je namreč na leto v smeti vrže kar 68 kilogramov. Dan brez zavržene hrane naj postane vseslovenska pobuda! Vrhunec projekta Hrana ni za tjavendan zdaj že tradicionalno predstavlja slovenski Dan brez zavržene hrane, ki sta ga partnerja projekta razglasila za 24. april, podobno bo tudi v šolskem letu 2022/2023. Pobudi se pridružuje vsako leto več organizacij in državnih ustanov, minuli slovenski Dan brez zavržene hrane je potekal tudi pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Kot izpostavljajo v programu Ekošola in Lidlu Slovenija, si letos prizadevata, da bi že tretji slovenski Dan brez zavržene hrane, ki bo potekal 24. aprila 2023, postal eden od priložnosti, ki jih obeležujemo na nacionalnem nivoju. "Glede na to, da svetovno gledano, zavržemo štirikrat več hrane, kot bi je potrebovali, da bi lahko nahranili 820 milijonov ljudi na svetu, se področje zavržene hrane dotika vseh nas, tudi vseh Slovencev in Slovenk. Zato si resnično želimo, da 24. april postane vseslovenska pobuda in aktivacija, da se opomnimo, da je potrebno s hrano ravnati odgovorno, da je veliko različnih možnosti, da preprečimo, da ta pristane v smeteh in da k takšnemu vedenju spodbudimo tudi ostale," še poudarjata partnerja projekta. Lidl Slovenija partner projekta že od vsega začetka Podjetje Lidl Slovenija pri projektu sodeluje od vsega začetka, od skupne vzpostavitve temeljev 2015, pa vse do danes, ko skušajo v projekt vsako sezono vnesti nekaj novega. Projekt Hrana ni za tjavendan je tudi njihova spodbuda, da se problematike zavržene hrane lotevajo na več področjih. Tako sistemsko oblikujejo ter pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. "V Lidlu Slovenija želimo vedno biti del rešitve, zato optimiziramo procese v trgovinah in skladišču, skrbimo za sistematično naročanje izdelkov ter tako skrbimo za čim manj presežkov. Interno teče kar nekaj zanimivih projektov, ki nagovarjajo to problematiko, obenem pa izvajamo tudi donacije iz trgovin in skladišča, ozaveščamo javnost in še mnogo več, s čimer korak po koraku skrbimo, da je zavržene hrane čim manj. Ponosni smo, da se je projekt Hrana ni za tjavendan tako zelo zasidral v vrtce in šole, da ga številni med njimi jemljejo že čisto za svojega. Le tako bo odgovorno vedenje do hrane in prehranskih izdelkov postal del našega vsakdana od malih nog naprej in to je pomembna pot do boljšega sveta," je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/anevr.jpg)