Letos obdelovali približno toliko njiv kot lani

V Sloveniji se je letos po začasnih podatkih obdelovalo 175.349 hektarjev njiv, kar je približno enako kot v letu 2020. Največ njiv je bilo namenjenih žitom za zrnje, sledijo zelena krma, industrijske rastline ter korenovke in gomoljnice, je danes objavil statistični urad.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/anjiv.webp) Žitom za zrnje je bilo namenjenih 98.040 hektarjev, zeleni krmi z njiv 55.116 hektarjev, industrijskim rastlinam 11.604 hektarjev ter korenovkam in gomoljnicam malo manj kot 3000 hektarjih njiv. Žit za zrnje, stročnic in industrijskih rastlin je bilo v tem letu namenjenih nekoliko več površin kot lani, medtem ko so se površine za pridelavo korenovk in gomoljnic ter zelene krme z njiv ponovno nekoliko zmanjšale. Pšenico so pridelovali na 26.055 hektarjih ali za tri odstotke manjši površini kot v letu 2020. Precej več kot v preteklem letu je bilo posajene pire , na 700 hektarjih njiv, kar je 35 odstotkov več kot lani. Rž in soržica, naši tudi pomembni krušni žiti, sta bili posejani na 640 hektarjih ali na za 23 odstotkov manjši površini kot lani. Med krmnimi žiti prevladuje koruza za zrnje, letos je rasla na 41.657 hektarjih, kar je za pet odstotkov večja površina kot lani. Ječmena je bilo posejanega nekoliko manj oz. je bil posejan na za dva odstotka manjši površini, rasel je na 21.846 hektarjih. Tudi tritikale je bilo manj, skupaj je rasla na 5152 hektarjih ali na za osem odstotkov manjši površini. Oves je rasel na 1195 hektarjih njiv ali na za 48 odstotkov večji površini kot v letu 2020. Krompir je letos zasedel 2734 hektarjev njiv, kar je sedem odstotkov manj kot lani. Za tri odstotke je bila manjša površina, posejana s krmnimi korenovkami (s krmno peso, kolerabo in korenjem) - vse skupaj se je pridelovalo na 65 hektarjih njiv. Med korenovkami in gomoljnicami se je na večji površini, za 12 odstotkov, kot lani pridelovala le sladkorna pesa, ki je rasla na 127 hektarjih. Oljnic je bilo letos na 9878 hektarjih ali na za okoli odstotek večji površini, kot jim je bila namenjena v letu 2020. Največji del te površine je bil namenjen pridelavi buč za olje, 4494 hektarjev ali osem odstotkov več kot lani. Soja je rasla na 1893 hektarjih ali na za 16 odstotkov večji površini, sončnice pa na 422 hektarjih ali na za 18 odstotkov večji površini. Oljna ogrščica je rasla na 2806 hektarjih, kar je 15 odstotkov manj površin kot lani. Površina, na kateri je letos rasla konoplja za olje, je merila 214 hektarjev ali tri odstotke manj kot lani. Druge oljnice (lan za olje, mak za olje, druge oljnice) so se pridelovale na 49 hektarjih. Površina njiv, namenjena za pridelavo krme za živino, je bila letos ponovno nekoliko manjša kot v preteklem letu, za okoli odstotek, obsegala je 55.116 hektarjev. Manjše kot lani so bile predvsem površina, posejana s koruzo za silažo (za dva odstotka; merila je 27.155 hektarjev), površina z deteljami (za en odstotek; 2164 hektarjev) in površina z lucerno (za devet odstotkov; 3232 hektarjev). Travam in travnim mešanicam je bilo namenjenih 8815 hektarjev ali za štiri odstotke več, travno-deteljnim mešanicam 9409 hektarjev ali za štiri odstotke manj in deteljno-travnim mešanicam 3935 hektarjev ali za sedem odstotkov več površin. S hmeljem je bilo letos zasajenih več površin kot lani, za okoli tri odstotke več. Skupaj se je prideloval na 1535 hektarjih hmeljišč. Večja je bila tudi površina njiv v prahi, in sicer za 40 odstotkov. Letos namreč počiva 1670 hektarjev njiv.