Letna rast cen v septembru je 1,7-odstotna

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/vozicek.webp)SURS (Statistični urad Republike Slovenije) je danes objavil, da je bila rast cen v septembru 2019 na letni ravni 1,7-odstotna, na mesečni ravni pa −0,2-odstotna. Letno inflacijo so zvišali predvsem višji stroški vzdrževanja stanovanj (za 0,5 odstotne točke), mesečno deflacijo pa predvsem cenejši počitniški paketi (za 0,6 odstotne točke). Cene življenjskih potrebščin so se v septembru 2019 v primerjavi s septembrom 2018 zvišale za 1,7 % (v avgustu 2019 je bila letna inflacija 2,3-odstotna). V prvih devetih mesecih je bila rast cen 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna. Storitve so bile glede na september 2018 v povprečju dražje za 3,9 %, blago pa za 0,6 %. Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se zvišale (za 1,3 % oz. 1,0 %), cene trajnega blaga pa so se znižale (za 1,7 %). K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo; opazno so se zvišale cene zbiranja odpadkov (za 19,2 %), toplotne energije (za 9,3 %), oskrbe z vodo (za 3,8 %) ter električne energije (za 1,8 %). Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevali dražja hrana (meso se je podražilo za 3,9 %) in storitve iz skupine raznovrstno blago in storitve, med katerimi se je zasebno zdravstveno zavarovanje podražilo drugič v letu dni (za 13,0 %). Inflacijo so blažile nižje cene pogonskih goriv (za 0,3 odstotne točke); bencin se je pocenil za 6,2 %, dizelsko gorivo za 4,5 %. Deflacija v septembru predvsem rezultat sezonskega vpliva Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru 2019 v povprečju za 0,2 % nižje kot v prejšnjem mesecu. Tudi v letošnjem septembru so se (zaradi nižjih cen v posezoni) močno pocenili počitniški paketi iz skupine rekreacija in kultura (za 14,9 %) in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k negativni rasti prispevali še: cenejše sveže sadje (za 4,7 %), pohištvo in stanovanjska oprema (za 1,5 %), bencin (za 3,7 %), avtomobili (za 1,0 %) in nižje cene nastanitvenih storitev (za 4,6 %). Na drugi strani so se, pričakovano, najbolj zvišale cene v skupini obleka in obutev (zaradi prihoda novih jesensko-zimskih kolekcij v trgovine). Oblačila so se podražila za 9,5 %, obutev za 2,8 % (njihov prispevek k inflaciji je bil 0,5 odstotne točke). Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo višali še dražja električna energija, plin in druga goriva (za 0,7 %), mobilna telefonija (za 2,5 %), dražje zasebno zdravstveno zavarovanje (za 6,5 %) ter vse druge septembrske podražitve. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2019 1,7-odstotna (v septembru 2018 je bila 2,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta prav tako 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna. Storitve so se v letu dni podražile za 3,6 %, blago pa za 0,6 %. Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se zvišale za 1,2 % oz. 0,9 %, cene trajnega blaga pa znižale za 1,5 %. Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2019 1,0-odstotna (v juliju 2019 prav tako 1,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,4-odstotna (v juliju 2019 prav tako 1,4-odstotna). Najnižja je bila na Portugalskem (−0,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (4,1-odstotna); v Sloveniji je bila 2,4-odstotna.