Letina krompirja najslabša v zadnjih 20-tih letih

Letošnji pridelek večine opazovanih poljščin, med drugim koruze, krompirja in hmelja, bo letos manjši, pridelek sadnih vrst pa bo kljub poletni suši boljši od lanskega, kažejo podatki državnega statističnega urada o pričakovanih pridelkih. ![](/storage/files/images/Potato-Basket_3.jpg)Letina krompirja je bila porazna, saj so pridelovalci letos pridelali najmanj v zadnjih 20 letih. Krompirja naj bi zaradi slabih vremenskih razmer letos pridelali 64.000 ton, kar je petino manj kot lani. Letošnji povprečni pričakovani hektarski pridelek poznega krompirja naj bi bil 19,5 tone, kar je 12 odstotkov manj od desetletnega povprečnega hektarskega pridelka. Pridelovalci oljčnih buč naj bi letos pospravili 1451 ton bučnih semen, kar je za 40 odstotkov manj kot lani, ko so bile razmere prav tako neugodne. Vzroka za skromen pričakovani pridelek buč za olje sta dva: poleg slabe letine je pomemben vzrok tudi zmanjšanje obdelovalne površine. V zadnjih treh letih se je namreč obdelovalna površina, kjer pridelujejo buče za olje, zmanjšala skoraj za polovico. Poletna suša je največ posledic pustila pri koruzi, zato bo pričakovani pridelek koruznega zrnja letos za 15 odstotkov manjši. Slovenski pridelovalci naj bi letos pridelali 237.000 ton koruze za zrnje, kar je 15 odstotkov manj kot lani, in 855.000 ton silažne koruze, kar je 17 odstotkov manj kot lani. Povprečni pričakovani hektarski pridelek koruze za zrnje naj bi bil 5,7 tone na hektar, kar je petino manj kot lani in skoraj za četrtino manj od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka koruze. Povprečni pričakovani pridelek silažne koruze naj bi bil 31 ton na hektar, kar je za četrtine manj od desetletnega povprečja in le 1,6 odstotka več kot leta 2003, ko je bil pridelek najmanjši v zadnjih dvajsetih letih. Tudi slovenski hmeljarji naj bi po podatkih o pričakovanih pridelkih s približno enake obdelovalne površine kot lani pospravili za skoraj četrtino manj pridelka. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 0,9 tone na hektar, kar je enako kot leta 2003, ko je bil hektarski pridelek hmelja najnižji v zadnjih desetih letih.