Lani nekoliko več delovno aktivnih v ribištvu

V ribiški dejavnosti je bilo lani delovno aktivnih 276 oseb, kar je za štiri odstotke več kot leto prej, je ta teden objavil statistični urad. Vzrejenih je bilo nekaj manj kot 1700 ton vodnih organizmov, njihova skupna odkupna vrednost pa je ocenjena na 6,13 milijona evrov oz. šest odstotkov več kot pred letom dni. Z morskim gospodarskim ribolovom se je lani ukvarjalo 89 delovno aktivnih oseb ali za tri odstotke več kot leto prej. V medletni primerjavi se je za devet odstotkov na 50 zmanjšalo število samozaposlenih ribičev, število zaposlenih ribičev pa se je povečalo za 26 odstotkov na 39. Med omenjenimi delovno aktivnimi je delo s polnim delovnim časom opravljalo 36 oseb, kar je za devet odstotkov več kot leto prej, s skrajšanim delovnim časom pa 53, kar je na isti ravni kot leto prej. Z vzrejo rib ali školjk v morskih in celinskih vodah se je medtem ukvarjalo 187 oseb, kar je tri odstotke več kot leta 2020. Število delovno aktivnih se je v sladkovodnem ribogojstvu v medletni primerjavi povečalo za dva odstotka, pri marikulturi pa za devet odstotkov. Od vseh delovno aktivnih jih je bilo približno 54 takšnih, ki so zaposleni v polnem delovnem času. Po podatkih statističnega urada je bilo v preteklem letu v Sloveniji registriranih 131 ribiških plovil. Za pet se je zmanjšalo število plovil v dolžini med šest in 11,9 metrov, nižji sta bili tudi skupna bruto tonaža (za štiri odstotke) in moč glavnih motorjev (za osem odstotkov). Medtem se proizvodne zmogljivosti v obliki površin rečnih in jezerskih zajezitev za vzrejo sladkovodnih rim in zmogljivosti sistemov reciklaže v primerjavi z letom 2020 niso spremenile. So se pa na drugi strani za 30 odstotkov povečale površine za vzrejo školjk. Statistični urad je ta teden objavil tudi podatke o proizvodnji v celotni akvakulturi, ki se je povečala za odstotek v primerjavi z letom 2020 in se ustavila pri 1692 tonah vodnih organizmov. Vzreja sladkovodnih rib je predstavljala 70 odstotkov celotne proizvodnje, preostalo pa je vzreja v marikulturi. V celinskih vodah je bilo vzrejenih okoli 1181 ton rib, kar je za odstotek več kot leto prej. Med hladnovodnimi ribami je bilo vzrejenih 869 ton šarenk oz. za 0,6 odstotka več, kot predlani ostalih hladnovodnih rib pa 64 ton oz. devet odstotkov manj. Za šest odstotkov se je v primerjavi z letom prej zvišala tudi vzreja toplovodnih rib. Vzreja krapov je bila nižja za okoli pet odstotkov, pri ostalih toplovodnih ribah pa se je povečala za 21 odstotkov. V morju je bilo vzrejenih približno 511 ton morskih organizmov oz. za okoli odstotek več, pri čemer je večji delež predstavljala vzreja školjk. Medtem ko se je proizvodnja brancina in orade na letni ravni zmanjšala, pa se je povečala proizvodnja školjk ladik in klapavic. Po oceni statistikov se je v letu 2021 za šest odstotkov povečala skupna odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov in dosegla okoli 6,13 milijona evrov. Na takšen rezultat je vplivala predvsem večja proizvodnja, deloma pa tudi višje povprečne odkupne cene za kilogram šarenke. Državni statistiki beležijo tudi količine sladkovodnega in morskega prostočasnega športnega ulova. V celinskih vodah je bilo ulovljenih okoli 156 ton sladkovodnih rib ali za 0,3 odstotka manj kot leto prej. Delež toplovodnih rib v skupnem ulovu je znašal 83 odstotkov. Po oceni statistikov so pri morskem prostočasnem ribolovu ulovili več kot 11 ton morskih organizmov oz. za četrtino manj kot leto prej. Štiri petine ulova so predstavljale ribe, preostanek pa raki in mehkužci. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aribce.webp)