Kušar:"Potrošniki trgovine z živili zopet obiskujejo pogosteje"

V zvezi z r[aziskavo Inštituta za nutricionistiko o prehranjevalnih navadah v času pandemije](http://www.instore.si/newsarticle/newsarticle/Food-Covid-19Vpliv-drugega-vala-epidemije-manjsi-k), je dr. Anita Kušar iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, odgovilal na nekatera novinarska vprašanja časopisa Delo.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/Aniizica.webp) Pričakovali bi, da je epidemija spremenila nakupovalne navade in ne toliko prehranjevalnih. Kaj bi lahko na splošno rekli po obeh raziskavah; se motimo? Zaradi epidemije in sprejetih ukrepov so bila gospodinjstva v preteklem letu primorana spremeniti navade z več vidikov, glede načrtovanja in nakupovanja hrane, priprave obrokov in odnosa do hrane. Spremembe v nakupovalnih navadah se odražajo predvsem v manj pogostem in bolj načrtovanem obisku prodajaln z nakupovalnimi seznami, pri prehranjevalnih navadah pa je potrebno izpostaviti pripravo obrokov. Načrtovanje prehrane in priprava obrokov v domači kuhinji ima pomemben vpliv na naše prehranske navade in zdravje. Tako lahko pri pripravi hrane doma v prehrano vključimo več zelenjave, ki je bogat vir hranil - tudi vitaminov in mineralov, antioksidantov, pa tudi polnozrnatih živil, ki so dober vir prehranske vlaknine. Zelo hranljivo živilo so tudi stročnice, bogate s kakovostnimi beljakovinami in še nekaterimi drugimi zdravju koristnimi snovmi. Posebej pomembno pa je, da pri pripravi hrane doma lahko uravnavamo količino dodane soli, sladkorjev in maščob. Osredotočimo se lahko tudi na uporabo bolj kakovostnih maščob, kot je oljčno olje, in tako poskrbimo, da je naša prehrana bolj pestra in uravnotežena. Že spomladi ste ugotovili, da se je bistveno povečala dostava nakupljenih živil na dom in nakupovanje pri lokalnih ponudnikih, kaj torej kaže druga raziskava v najpomembnejših poudarkih. Dostava živil na dom še vedno zaseda pomembno mesto med načini nakupovanja, zanimanje je nekoliko manjše, vendar je, v primerjavi s časom pred pandemijo, še vedno dvakrat večje. Veliko potrošnikov je v tem času na novo odkrilo lokalno ponudbo in se je bo, na podlagi izkušenj, lahko posluževalo še naprej. Pomembno dejstvo, ki ga velja izpostaviti je, da je bila spomladi, ob začetku epidemije izražena velika zaskrbljenost s strani prebivalcev glede preskrbe s hrano. Živilski sektor se je v tem obdobju dobro odrezal, kar zagotovo botruje k povečanemu zaupanju v slovensko preskrbovalno verigo s hrano. Obenem pa ugotavljamo, da potrošniki trgovine z živili zopet obiskujejo pogosteje, saj je zaskrbljenost, da bi se okužili v trgovini ali z nakupljenimi živili, tudi zaradi vzpostavljenih ukrepov in ozaveščanja v zvezi s tem, bistveno manjša. 3Ali je dostava pripravljene hrane na dom opazno spremenila naše jedilnike? Udeleženci o uporabi storitev dostave hrane na dom poročajo v manjšem obsegu, tega se poslužujejo zgolj občasno, zato o bistvenem vplivu na naše jedilnike ni mogoče govoriti. Ob dejstvu, da je ponudba pri dostavi hrane na dom lahko povezana tudi s hitro in manj kakovostno hrano, je pomembno, da ne naročamo hrane iz tako imenovane skupine hitre hrane, ki pogosto vsebuje veliko soli, maščob in sladkorjev. Tudi za dostavo na dom so namreč na voljo kakovostni obroki, za katere naj se odločajo potrošniki. Izpostavim lahko še, da se je ponudba dostave na dom v času epidemije zelo povečala, večja pa je tudi razpoložljivost kakovostnih obrokov. Je mogoče na podlagi raziskanega ugotoviti, ali smo v tem času kupovali več hrane in posledično pojedli več hrane in posledično pridobili kakšen kilogram več? Raziskava je nakazala, da kupujemo in pojemo nekoliko več kot v času pred epidemijo. Rezultati kažejo na to, da se je povečala pogostost uživanja pred-pripravljenih obrokov, slaščic, sladkarij, bombonov in čokolade. Metodološka zasnova raziskave sicer ni omogočala merjenja količine zaužite hrane, prav tako pa nismo merili neposrednih učinkov spremenjenih prehranjevalnih navad na pridobivanje telesne mase, vendar bi večja pogostost uživanja nekaterih skupin živil lahko prispevala tudi k pridobivanju telesne mase, če dodaten vnos energije ni bil kompenziran z ustrezno telesno aktivnostjo. Prehrana je namreč le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na telesno maso.