Kuhar: "Kvasomanija pri Slovencih je posledica 'hrčkanja'"

Države so se na pandemijo koronavirusa in posledično karanteno odzvale različno, enako velja za njene prebivalce. Kot smo na tem spletnem mestu že poročali, so nekateri narodi v trgovine masovno hiteli po toaletni papir, nekateri po vino, spet drugi so delali zalogo razkuževalnih sredstev. Kaj pa Slovenci? Pri nas je začelo zmanjkovati kvasa. Na portalu MMC so se razpisali, zakaj je prišlo do tega pojava. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/kuhar pro.jpg>)"To je bil odziv, o katerem se bomo verjetno spraševali še zelo dolgo, zakaj je Slovenija začela kupovati tako velike količine kvasa. Vsi so ga videli kot neko urgentno dobrino," pravi tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Tako so imeli denimo pri Tušu v tednu razglasitve pandemije kar več kot 1400-odstotno povečanje prodaje suhega kvasa, pri Mercatorju pa so bili prisiljeni v omejitev na pet kosov kvasa pri posameznem nakupu, da zalog ne bi zmanjkalo. V Sparu so na začetku marca (deveti teden leta) zaznali podvojeno prodajo svežega kvasa v primerjavi s prvimi osmimi tedni 2020, promet s suhim kvasom pa se je odebelil kar petkratno! "Primarni vzgib Slovencev je bil očitno še vedno peka kruha. V državah, ki so šle v industrializaciji dlje, verjetno tega ne bi videli, v državah, ki pa so manj razvite, je bil kvas prva misel pri nepogrešljivih surovinah," je za MMC strnil Kuhar. Kot pojasnjuje, imajo trgovci precej ustaljene verige naročanja pri svojih dobaviteljih in pri kvasu je treba nedvomno poudariti, da gre za živilo, pri katerem so se na evropski ravni ponudniki izrazito zgostili. "Če podam neko zelo grobo oceno, bi rekel, da pet največjih proizvajalcev kvasa verjetno proizvede dve tretjini vsega kvasa na svetu. Zato je tukaj nedvomno sledil povsem klasični logistični šok, ker ni množice manjših ponudnikov na tako zgoščenem trgu, seveda sledi izpad dobave. Logistika kvasa je vseeno specifična, potrebuje hladno verigo, rok trajanja je razmeroma kratek. Zato tega blaga na policah ni bilo," pojasnjuje zgoraj navedene težave trgovcev. "Gre za izdelek, ki nima veliko nadomestkov, in ko ljudje enkrat v medijih slišijo, da tega blaga ni, se pojavi to čredno vedenje, t. i. 'hoarding' oziroma 'hrčkanje', ko še intenzivneje kupujejo in delajo zaloge. To se je potem še stopnjevalo in zato tak fenomen, o katerem se zdaj pogovarjamo," razloži Kuhar. Zaključil je s še enim zanimivim opažanjem: "Najbolj me je v oči zbodlo to, da ljudje zdaj posegajo po cenenih izdelkih. Zmanjkovali so najcenejši izdelki, ki z vidika prehranske vrednosti ali objektivne kakovosti niso ravno vrhunski, na policah pa so ostajala živila višjega cenovnega razreda in tista iz ekološke pridelave. Opazil sem recimo razgrabljanje slanih prigrizkov – čipsa, bobi palčk, smokijev, pokovke."