Kuhar: "Izzive naj določi kmetijski sektor, ne pa znanost"

Dolgoročno uspešnost v slovenski žitni verigi zagotavljajo znanje in kompetentni ljudje, je včeraj na Žitni konferenci v Ljubljani povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar (na fotografiji). ![]( )Konferenca je potekala na Gospodarski zbornici Slovenije. "Dolgoročno uspešnost v slovenski žitni verigi zagotavljajo znanje in kompetentni, v širše regionalno-globalno okolje vpeti ljudje in vzpostavljeni sistemi," je dejal Kuhar. "Potencial mlinarstva in pekarstva ter z njimi povezanih oskrbnih verig je velik, vendar pa se je treba obraniti raznih "znanstvenih", "ekoezoteričnih" in "catch the cash" projektov, ker mora kmetijski sektor določiti izzive, ne pa znanost," je prepričan Kuhar, ki je med predavanjem poudaril: "Potrebujemo zdrave fundamentalne razvojne aktivnosti, ki bodo industrijo postavile ob bok konkurenci." "Nobena odškodnina ne more nadomestiti dobre zemlje. Pšenica ne bo rasla na slabi zemlji," je opozorila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Pridelava pšenice in pire v Sloveniji je letos za štiri odstotke presegla lansko, pozitiven premik je tudi glede pridelovalnih površin. Prav tako so se v zadnjih 25 letih donosi v pridelavi žit povečali za 20 odstotkov - v Sloveniji donos na hektar znaša 5,1 tone - vendar pa za eno tono še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem, kažejo podatki. Veliko potreb po žitih pokrivamo z uvozom. Stopnja samooskrbe z žiti je v Sloveniji 73-odstotna; pri pšenici znaša 61 odstotkov, pri koruzi pa 88 odstotkov. Vendar pa je stopnja samooskrbe še nižja pri drugih pridelkih, krompirju (61 odstotkov) in zelenjavi (39 odstotkov), medtem ko pri mleku ustvarjamo presežek, je povedala Marjeta Bizjak s kmetijskega ministrstva. Letos smo v Sloveniji pridelali dobrih 163.000 ton pšenice in pire. Odkupna cena pšenice v času žetve je bila letos za 17 odstotkov nižja kot lani; povprečna cena za tono pšenice je znašala 138,90 evra. Poraba žit se v Sloveniji giblje med 800.000 in milijonom ton žita letno, od česar ga 62 odstotkov porabimo za krmo, 28 odstotkov pa za prehrano. V zadnjem desetletju je skupna površina žita gibala med 95.000 in 106.000 hektari, z žitom pa je bilo zasejanih med 54 in 58 odstotki njiv, je nekaj podatkov na konferenci predstavila Bizjakova.