Kuhar: "GSO zagotavlja tudi ekonomski napredek"

GIZ Mesne industrije Slovenije je 12.junija organizirala strokovni posvet, na katerem so odprli aktualno temo o spodbudah k povečevanju deleža oskrbe z lokalno hrano in pogovarjali smo se z agrarnim ekonomistom, dr. Alešem Kuharjem. ![]( ) ![](http://www.instore.si/public_content/media/Novice/Slovenija/ales%20kuhar.jpg) Predavanje je nosilo naslov:"Žilava dejstva o slovenskem trgu z mesom". Med številnimi strokovnimi mnenji je bil najbolj "boleč" podatek profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, doc. dr. Aleša Kuharja (na fotografiji), ki je izdal podatek, da je uvoz mesa v Sloveniji za 113 milijonov evrov večji kot izvoz. **Vlada bo predvidoma še ta mesec obravnavala osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO. Slovenija bo tako najverjetneje onemogočila pridelavo gensko spremenjenih organizmov. Kakšno je vaše mnenje o tem, saj je 28 znanstvenikov celo v pisni obliki zapisalo, da s tem ni nič narobe?** To je zapletena tema in GSO je kot fenomen v agroživilski ekonomiji zelo kompleksen. Zakaj ima Slovenija in tudi Evropa v celoti tak odklonilen odnos je posebna tema. To ni le znanstveno tehnično vprašanje na katerega lahko odgovori stroka ampak tudi politično oz.družbeno. Nasprotja iz ZDA in Evropo izhajajo predvsem iz družbenih zadržkov do tehnološko naprednih postopkov, ki jih s kratico imenujemo ravno GSO. Družba ima kljub zagotovilom znanstvenikov do tega odpor? Da, to velja predvsem za evropsko družbo in ne rečem, da je vseeno tudi meni osebno. Ali bo politika sledila družbi pri tem sploh ni vprašanje, saj ji vedno sledi. So pa tudi nekatere države, ki so za. Skupaj z našimi številnimi znanstveniki, ki so to javno povedali. Ste vi za ali proti? Kot znanstvenik nimam nobenih zadržkov proti GSO ob garanciji, da ne bo ekonomskih in okoljskih posledic. Osebno sem pravzaprav nekje vmes in se ne morem izreči, da je to v redu ali da ni v redu. Kot sem povedal je dejstvo, da evropska družba ta GSO zavrača in je nesprejemljivo, da temu nasprotujemo navkljub temu, da je znanstveno dokazano, da GSO kmetijstvu pomaga pri tehnološkem napredku. Ponuja neke dodatne ugodnosti in znano je, da GSO ob tehničnem napredku zagotavlja tudi ekonomskega, saj ga opravljajo in razvijajo multinacionalke, ki imajo stokratnik slovenskega BDP-ja. Njihova moč nad vsebino raziskav in resnico, ki jih te pokažejo je zelo velika, nenazadnje tudi nad regulatorji v državah, ki so slabše oz. manj razvite kot je npr. Slovenija. Moj ekonomski zadržek tiči ravno na tem, če smo se mi kot majhna družba sploh sposobni upirati interesom velikih multinacionalk. Še par besed o aktualnih temah, preprosto ne moremo mimo nedavnega prevzema podjetja Žito. Kakšno je vaše mnenje? V Sloveniji smo se v zadnjem obdobju iz skrbi za naš dobrobit kar naenkrat preusmerili na zastopanje tujih interesov. Kaj bo vse skupaj prineslo? Ne vem, bomo videli ... Pred leti ste dejali, da se bo rast diskonterjev Lidla, Hoferja in Eurospina, ustavila, zdaj pa njihov tržni delež pri nas vedno večji. Kako jim to uspeva? Na roko jim je šlo marsikaj, od tega da so se pojavili v recesiji. Osebno me je presenetilo to, kako profesionalno sta se takih trgov kot je naš lotila Hofer in Lidl. Uvedli so neke trženjske prijeme za katere prej ne bi rekli, da sodijo k nam in ki jih v konvencionalni trgovini ni. Poleg tega se je slednja pri nas soočila s številnimi težavami, kar je diskonterjem pri njihovem uspehu samo še pomagalo. Za razliko od te konkurence se jim ni treba ukvarjati z nacionalnim interesom in lastniškimi strukturami. No, treba je priznati, da so mojstri svojega posla, prednost imajo seveda tudi v tem, ker se osredotočajo le na prodajo živil, medtem ko imajo oziroma so imeli drugi uveljavljeni trgovinski sistemi še stranske dejavnosti. Kakšne pa so vaše zadnje informacije o največjem realnem tržnem deležu Mercatorja kot največjega trgovca v Sloveniji, saj teh podatkov na Statističnem uradu že nekaj časa ni moč dobiti? To so IGD podatki in aktualnih na Statističnem uradu niti nimajo. Kolikor je meni znano ima pri nas glavni trgovec 34 odstotni delež, Tušu je padel, diskonterjem raste. Odvisno je od tega kako tehnologijo se pri tem merjenju uporablja. Pri glavnem trgovcu se seveda zanašajo na anketno vprašanje, h kateremu trgovcu zahajate najpogosteje. Drugi podatki so o prodaji, ki pa spet niso najbolj primerljivi, saj nimajo vsi enake ponudbe, saj ima Mercator še tehniko, tekstil, gradbeni material itd. Tega Spar in večina drugih nima... Na predstavitvi stanja v mlečni kategoriji ste povedali, da je v zadnjih letih mogoče opaziti nek močan trend sprememb. Nam ga lahko opišete podrobneje? Gre za podatek o povečanju uvoza mlečnih izdelkov v zadnjih 15 letih. V Sloveniji je ta indeks kar 608-odstoten, kar pomeni, da se je uvoz mlečnih izdelkov v Sloveniji v tem obdobju okrepil za več kot šestkrat, medtem ko se je izvoz povečal le za vzorec. Petnajst let nazaj je bil delež uvoženih izdelkov iz te kategorije 8%, sedaj je tik pod polovico. Pri katerih kategorijah nas Slovence poreklo najbolj zanima? Najbolj smo občutljivi na meso in mesne izdelke, sledi mleko z mlečnimi izdelki vred, na tretjem mestu pa sta sadje in zelenjava. Ampak, zakaj so Avstrijci recimo glede poizvedovanja o poreklu živil krepko za nami, celo na repu držav EU? Preprosto. Zato, ker pri njih poreklo sploh ni vprašljivo, saj je tako ali tako skoraj vse domače. Pri njih je kakovost konstanta. Če se ne motim, ste med tisto predstavitvijo bežno omenili tudi poneverbo porekla sadja in zelenjave pri nekaterih trgovcih ... Tako je. Te poneverbe porekla se dogajajo stalno, žal ravno pri tistih treh kategorijah, na katere je potrošnik najbolj občutljiv. Kršitelji pa za to niso dovolj kaznovani, saj nadležnim organom vse skupaj predstavijo kot pomoto, ne pa kot namerno zavajanje.