Kronološko zaporedje Mercatorjeve prodaje

65 let največja slovenska trgovska veriga Mercator ima za sabo dolgo in pestro zgodovino lastništva, v kateri je bila suženj nestabilne "strukture". Pred vami je zaporedje dogajanj od prvega poskusa prodaje in pomembnih vmesnih dogodkov pri največjem nacionalnem delodajalcu vse od leta 2005 naprej. ![]( )leto 2005 - Vodstvo Mercatorja na čelu s predsednikom uprave Zoranom Jankovićem je predlagalo privatizacijo Mercatorja, po katerem bi delnice družbe delili na štiri enake dele. Tako naj bi po 24,9% odkupili menedžerji Mercatorja, država, strateški dobavitelji in ostali delničarji oziroma strateški partner. Načrta niso izpeljali. 12\. avgust 2005 - Takratni premier Janez Janša in državna sekretarka Andrijana Starina Kosem sta se na sestanku s takratnima predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem in namestnikom direktorja Pivovarne Laško Boškom Šrotom dogovorila o privatizaciji Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju. Sodeloval naj bi tudi Matjaž Gantar iz KD Group. Janša je sicer po prodaji Mercatorja večkrat zanikal vpletenost sebe ali vlade v ta posel. ![]( )30\. avgust 2005 - Paradržavna sklada Kad in Sod sta brez javnega razpisa prodala 30 % Mercatorja. S tem se je država umaknila iz lastništva družbe. Kad je 16,33 % delnic prodal Istrabenzu, Sod pa svoj 13,74% delež Pivovarni Laško. Cena je bila 38.000 tolarjev za delnico, skupaj 35,4 milijarde tolarjev. Nadzorniki Kada in Soda so prodajo potrdili naknadno. 15\. november 2005 - Člani novega nadzornega sveta so na ustanovni seji razrešili predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki je Mercator vodil od oktobra 1997. 6\. april 2006 - Londonski investicijski sklad Altima Global Situtations Master Fund je objavil ponudbo za nakup do 24,99 odstotka Mercatorjevih delnic po ceni 41.000 tolarjev. Za poskusom prevzema naj bi stala srbska tajkuna Miroslav Mišković in ![]( )Milan Beko oziroma prek njiju Zoran Janković. Ta je svoje delnice tudi prodal Altimi. Pivovarna Laško in Istrabenz sta odgovorila z mrzličnimi nakupi delnic Mercatorja, tudi po več kot 45.000 tolarjev za delnico. 18\. april 2006 - Altima je preklicala ponudbo za odkup Mercatorjevih delnic, kot razlog pa navedla odločitev Mercatorjevih nadzornikov o nameravani dokapitalizaciji v višini do 50 % osnovnega kapitala, pri čemer naj bi bila prednostna pravica obstoječih delničarjev do novih delnic izključena. Altima je do preklica pridobila dobra dva odstotka delnic. 5\. junij 2008 - Infond Holding (v posredni lasti prvega moža Laškega Boška Šrota) je z avstrijskim Raishop Holdingom, hčerinsko družbo Raiffeisen Investment z Dunaja, podpisal sporazum o prodaji 23 % Mercatorja, a je Urad za varstvo konkurence sprva zavrnil soglasje k prodaji in pozneje je posel propadel.. 6\. december 2008 - Pivovarna Laško, njene povezane družbe in Infond Holding so objavili poziv za prodajo svojih deležev v Mercatorju, skupno okoli 48 % delnic. Nezavezujoče ponudbe za nakup so oddali srbska Delta, družbe v lasti slovenskega poslovneža Igorja Laha in pet tujih skladov zasebnega kapitala. Največ prahu pa je v začetku leta 2009 dvignil poskus hrvaškega Agrokorja, da bi kupil delnice, ki jih je prodajal Boško Šrot, a je posel propadel. ![]( )junij 2009 - Banke upnice so zaradi neporavnanih milijonskih posojil Infond Holdingu Boška Šrota zasegle delnice Mercatorja (skoraj 25% delež) in Pivovarne Laško; 19. 6. je NLB objavila poziv za prodajo 10,75 %5 delnic Mercatorja, ki jih je zasegla Infond Holdingu. november 2009 - Skupina bank, ki so imele po zaplembi delnic skupno 21% delež v Mercatorju, je pozvala potencialne investitorje k oddaji ponudb za nakup tega deleža. K sporazumu so pristopile UniCredit banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, NKBM, Banka Koper in Hypo Alpe Adria. Svoj, skupaj 15% delež v Mercatorju, sta naprodaj ločeno ponudili tudi NLB in Banka Celje. 8\. februar 2010 - Banke, ki so ponudile naprodaj delnice Mercatorja, so do izteka roka prejele osem nezavezujočih ponudb, tudi iz Agrokorja, ki naj bi ponudil 195 evrov za delnico. To je sprožilo plaz zahtev po zaščiti nacionalnega interesa. Za nakup naj bi se sicer zanimalo tudi več globalnih finančnih skladov. NLB in Banka Celje nista bili zadovoljni s ponudbami in sta od prodaje kmalu odstopili, 17. 3. sta se iz prodaje umaknili še NKBM in Abanka Vipa. april 2010 - Uprava Mercatorja je z NLB, NKBM in Abanko, ki so bile skupaj lastnice 18,7 % delnic Mercatorja, podpisala dogovor, po katerem banke do 30. 9. 2012 delnic Mercatorja ne bodo prodale v zameno za izplačilo višjih dividend. UniCredit, Hypo Alpe Adria, Banka Koper in Gorenjska banka so vztrajale pri prodaji svojega skupaj 16% deleža. ![]( )30\. avgust 2010 - Potem ko so banke upnice zahtevale, da Pivovarna Laško odproda vse premoženje, ki ni povezano z osnovnim poslom skupine, torej tudi 23,3% delež v Mercatorju, je nadzorni svet pivovarne naložil upravi, naj začne postopek prodaje celotnega deleža v Mercatorju. 9\. marec 2011 - Iztekel se je rok za oddajo zavezujočih ponudb za prodajo delnic Mercatorja v lasti skupine Pivovarna Laško. Prispeli sta ponudbi dveh naložbenih skladov ter ponudba Agrokorja. Ta je za delnico Mercatorja ponudil največ - 206 evrov - zato so se Laščani kmalu o prodaji pogajali samo z Agrokorjem, ki je aprila ponudbo zvišal na 221 evrov. 26\. april 2011 - Urad za varstvo konkurence (UVK) je preprečil prodajo Mercatorja Agrokorju. Uvedel je postopek za ugotavljanje nepriglašene koncentracije ter vsem prodajalcem prepovedal prenos lastništva. Skupina Laško je zato zoper državo vložila odškodninsko tožbo v višini 59,2 milijona evrov. Oktobra 2013 je vrhovno sodišče razsodilo, da je bila odločba UVK nezakonita. 19\. oktober 2011 - Potem ko so banke in finančne družbe, lastnice Mercatorja (Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria, NFD 1, NFD Holding, NKBM in NLB) ter družbe iz skupine Pivovarne Laško oblikovale konzorcij in skupaj naprodaj ponudile 50,03 % Mercatorja, so prispele štiri nezavezujoče ponudbe. Tri so podali finančni investitorji, eno pa Agrokor, ki je ponudil najboljšo ceno, 221 evrov za delnico. ![]( )7\. februar 2012 \- Agrokor je umaknil ponudbo za nakup Mercatorja, potem ko mu je nasprotovala uprava Mercatorja in velik del politične javnosti, proti pa je bil tudi nadzorni svet NLB. Zaradi pritiskov, da banka ne proda delnic Mercatorja, je že decembra 2011 odstopil prvi mož NLB Božo Jašovič. Nadzorniki Pivovarne Laško so prodajo Agrokorju medtem podprli. 29\. marec 2012 - Celotna uprava Mercatorja na čelu s predsednikom uprave Žigo Debeljakom je odstopila zaradi razhajanj z večjimi lastniki glede prodaje družbe Agrokorju, 18. 5. so za novega predsednika uprave imenovali Tonija Balažiča. september 2012 - Družbe iz skupine Pivovarne Laško so skupaj z NLB, NKBM, Gorenjsko banko, Prvi faktor-Faktoringom Beograd, Banko Koper, Hypo banko, NFD 1, Banko Celje in NFD Holdingom oblikovale nov konzorcij in naprodaj ponudile skupaj 53,18% Mercatorja. To je bil že deveti poskus prodaje Mercatorja. 13\. maj 2013 - Agrokor in sklad Mid Europa Partners sta oddala zavezujoči ponudbi za nakup 53% deleža Mercatorja od konzorcija prodajalcev. Agrokor je za delnico tokrat ponudil le še 110 evrov. 14\. junij 2013 - Konzorcij prodajalcev je z Agrokorjem podpisal pogodbo o nakupu 53% deleža Mercatorja. V skladu s pogodbo naj bi Agrokor za delnico plačal 120 evrov, skupaj torej okoli 240 milijonov evrov. Prodaja bi stekla po izpolnitvi treh pogojev: prvi je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo v višini 100 milijonov evrov, drugi je dolgoročni reprogram okoli milijarde posojil, tretji pa soglasja varuhov konkurence. julij 2013 - Agrokor je hrvaški agenciji za varnost konkurence priglasil koncentracijo z Mercatorjem. Zaradi velikosti tržnega deleža bo moral Agrokor po prevzemu Mercatorja prodati ali zapreti nekatere prodajalne, posebej na območju Zagreba. 29\. november 2013 - Agencija za varstvo konkurence (AVK) je izrekla soglasje koncentraciji Mercatorja in Agrokorja v primeru prodaje 53% lastniškega deleža Mercatorja. ![]( )19\. december 2013 - V javnost je prišla novica, da se Agrokor nagiba k odstopu od pogodbe za nakup Mercatorja, ker naj bi imel težave pri pridobivanju virov za financiranje nakupa. Zelo naj bi ga motila tudi zahteva bank, da jim mora v primeru prevzema Mercatorja poplačati 20 % od skupaj skoraj milijarde evrov dolga. januar 2014 - Agrokor naj bi prodajnemu konzorciju poslal nov predlog, po katerem naj bi za delnico namesto 120 evrov ponudil le še 80 evrov, ob tem pa bi Mercator dokapitaliziral z 225 milijoni evrov. Sledila so pogajanja s konzorcijem prodajalcev, ki nad spreminjanjem ponudbe niso bili navdušeni. Vse glasnejša so postajala opozorila, da Agrokor nima potrebnih sredstev za nakup. 28\. februar 2014 \- Konzorcij prodajalcev Mercatorja in Agrokor sta podpisala aneks k prodajnemu sporazumu, ki je rok za izvedbo posla podaljšal do 30. 6. 2014, novo ceno za delnico pa postavil pri 86 evrih. Agrokor naj bi poleg tega Mercator dokapitaliziral v višini 225 milijonov evrov, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov. 14\. marec 2014 \- Nadzorniki Pivovarne Laško so sprejeli sklep o prodaji 8,43% deleža Mercatorja Agrokorju po ceni 86 evrov za delnico. S prodajo 12,33% deleža Mercatorja Agrokorju so soglašali tudi nadzorniki Pivovarne Union, nadzorni svet Radenske pa je soglasje za prodajo svojih 2,57 % delnic dal že 11. 3. 10\. april 2014 - Agrokor je najel 600 milijonov evrov indiciranega posojila od ruske Sberbank, s katero so podpisali memorandum o razumevanju in sodelovanju. V Agrokorju so sicer zanikali, da bi posojilo namenili za nakup Mercatorja; namenjeno naj bi bilo predvsem refinanciranju dolgov Agrokorja in razvoju.. 11\. april 2014 - Hrvaška agencija za konkurenčnost je pogojno odobrila koncentracijo Agrokorja in Mercatorja. Pogoj je, da se Agrokor po prevzemu odpove 96 trgovinam Konzuma in Mercatorja-H na Hrvaškem. Skoraj polovica trgovin, ki jih bodo morali dezinvestirati, je na območju Zagreba in Zagrebške županije. ![]( )15\. april 2014 - Delničarji Pivovarne Union so na skupščini soglašali s prodajo Mercatorjevih delnic hrvaškemu Agrokorju. Gre za prodajo 464.390 navadnih imenskih delnic, kar predstavlja 12,33% delež Uniona v Mercatorju, cena za delnico pa je bila postavljena na 86 evrov. 20\. maj 2014 - Skupina Mercator je v prvem četrtletju leta 2014 ustvarila 625 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,1 % manj kot v enakem obdobju leta 2013. V prvih treh mesecih leta je skupina beležila 8,5 milijona evrov izgube ali 1,1 % manj kot v lanskem prvem trimesečju. 21\. maj 2014 - Agrokor je po navedbah medijev dobil 485 milijonov evrov visoko posojilo za prevzem Mercatorja. Denar naj bi Ivici Todoriću dalo približno 50 vlagateljev iz Kanade, ZDA, Evrope in Azije, v zameno pa naj bi zastavil večino Agrokorja. 23\. maj 2014 - Predstavniki več sindikatov so gospodarskemu in kmetijskemu ministru izročili javni poziv proti prodaji Mercatorja Agrokorju. Gospodarski minister Metod Dragonja je obljubil, da bo vlada proučila zadnje dogajanje v procesu prodaje. Vlada je nato 12. 6. Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložila, naj oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje. 10\. junij 2014 \- Mercator se je z bankami upnicami dogovoril o finančnem prestrukturiranju skoraj milijarde evrov dolga v primeru t. i. stand-alone scenarija, torej ob neizvedbi prodaje Agrokorju. S tem je uprava uspešno privedla h koncu enega od ključnih procesov sanacije družbe. 19\. junij 2014 - Vlada Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle, se je seznanila s poročilom SDH o prodaji Mercatorja Agrokorju. Prodajalce Mercatorja je pozvala, naj postopke vodijo z vso skrbnostjo dobrega gospodarja in pri odločitvah upoštevajo tudi vidike ohranitve delovnih mest, odnose v dobaviteljskih verigah in ostale pomembne vidike za slovensko gospodarstvo. Od SDH vlada pričakuje dopolnitev poročila in nadaljnje spremljanje prodaje. 20\. junij 2014 - Gospodarski minister Dragonja je izrazil mnenje, da Agrokor kot strateški partner za Mercator ni najprimernejši, pri prodaji pa je kot problematično med drugim omenil to, da je Agrokor, tako kot Mercator, visoko zadolžen. 23\. junij 2014 \- Preložena je bila za ta dan sklicana skupščina NLB, na kateri naj bi po poročanju medijev država utegnila upravi banke sprožiti tudi vprašanja glede prodaje Mercatorja. Prvi mož NLB Janko Medja skupščine ni želel povezovati s to transakcijo, je pa politike pozval, naj se v skladu z danimi zavezami Evropski komisiji v zvezi s prestrukturiranjem banke vzdržijo javne razprave o prodaji Mercatorja. Odhajajoča premierka Bratuškova je NLB pozvala, naj odločitev o prodaji sprejme s "popolno in veliko odgovornostjo" ne le glede banke, ampak predvsem glede delovnih mest. 24\. junij 2014 - Na sestanku pri premierki Bratuškovi so Medja, prvi nadzornik NLB Gorazd Podbevšek in prvi mož SDH Matej Pirc predsednici vlade predstavili določene podrobnosti posla. Bratuškova je zatrdila, da je dobila določena zagotovila, med njimi je po njenih besedah ključna pogodbena zaveza, da se število zaposlenih v Mercatorju ne bo dodatno znižalo. V DZ je medtem odbor za delo, družino in socialne zadeve v primeru prodaje Mercatorja pozval k reviziji poslovanja NLB in NKBM. 26\. junij 2014 - Potem ko je Mercator z bankami upnicami dosegel še dogovor o prestrukturiranju dolgov v primeru prevzema s strani Agrokorja, so iz konzorcija prodajalcev sporočili, da sta strani za dokončno sklenitev transakcije, torej nakazilo denarja, določili (zgodovinski) dan - 27. junij. ![](/public_content/media/Novice/Slovenija/gotovo.jpg) Viri: STA, RTVSLO, Dnevnik, Delo, Mladina