Kmetijstvo tudi v 2020 predstavljalo 1,2 odstotka BDP

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/kmetija.webp)Bruto dodana vrednost v kmetijstvu je lani ostala na ravni iz leta 2019, ko je znašala 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leto 2020 so zaznamovale večja pridelava, nižje cene in višje subvencije, ki so pozitivno vplivale na dohodkovne kazalnike. Vrednost vseh dohodkovnih kategorij v kmetijstvu se je lani povišala. Bruto dodana vrednost kmetijstva je bila višja za štiri odstotke in je znašala 581 milijonov evrov, medtem ko je njen delež v BDP ostal na ravni predhodnega leta pri 1,2 odstotka, so med tednom sporočili s statističnega urada. Faktorski dohodek je znašal 574 milijonov evrov in je bil za sedem odstotkov višji, faktorski dohodek na zaposlenega pa je znašal 7541 evrov, kar je devet odstotkov višje kot v preteklem letu. Na statističnem uradu kot glavne razloge za zvišanje dohodka na zaposlenega navajajo količinsko večjo letino, višje subvencije in manjšo zaposlenost. Subvencije so lani znašale 272 milijonov evrov, pri čemer gre za skoraj osemodstotno povišanje. Zaradi finančnih nadomestil za izpad dohodka zaradi okoliščin, povezanih s covidom-19, so bile subvencije višje za 19 milijonov evrov. Te so sicer vplivale le na višino faktorskega dohodka. Delež subvencij v faktorskem dohodku je ostal na ravni iz leta 2019 in je znašal 47 odstotkov. Celotna kmetijska proizvodnja je bila vredna 1356 milijonov evrov, kar je dva odstotka več kot v prejšnjem letu, čeprav so bile cene za tri odstotke nižje. Višja vrednost je bila posledica večje kmetijske proizvodnje, ki se je zaradi večje rastlinske pridelave povečala za pet odstotkov. Po ocenah je bila rastlinska pridelava vredna 791 milijonov evrov, kar je 58 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje ali za tri odstotne točke več kot leta 2019. Vrednost živinoreje je znašala 546 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje ali prav tako triodstotno znižanje. Vrednost prireje živine je znašala 312 milijonov evrov in po dvoodstotnem znižanju predstavlja 23 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Vrednost prireje živine je bila sicer nižja za šest odstotkov, največja razlika pa je bila pri prireji prašičev, kjer se je vrednost znižala za 10 odstotkov. Vrednost živalskih proizvodov je znašala 235 milijonov evrov, kar je tri odstotke manj kot leta 2019. Zmanjšala se je predvsem zaradi nižjih cen mleka, količina mleka se je namreč za dva odstotka povečala. Delež živalskih proizvodov v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje se je znižal za eno odstotno točko na 17 odstotkov. Za dve odstotni točki na 60 odstotkov se je zmanjšal tudi delež vrednosti živinoreje v širšem smislu, ki vključuje vrednost prireje živine, živalskih proizvodov ter rastlinske pridelave, ki se pridela in porabi na kmetijskem gospodarstvu za krmo živine (krmne rastline, žita, krompir, ki se pridelajo in porabijo na kmetijskem gospodarstvu). Prodaja kmetijskih pridelkov se je znižala za tri odstotne točke na 54 odstotkov, medtem ko je bilo v lastnih gospodinjstvih kmečkih gospodarstev za prehrano članov gospodinjstva porabljenih 23 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje, kar je bilo toliko kot leta 2019. Stroški v kmetijstvu so se povišali zaradi višjih cen izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo, medtem ko so bili stroški energije in zaščitnih sredstev sicer nižji. Najbolj so se povišali izdatki za veterinarske storitve, za osem odstotkov, na drugi strani pa so bili stroški za goriva in energijo 12 odstotkov nižji, v glavnem zaradi nižjih cen goriv. Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 236 milijonov evrov in je bila za 22 odstotkov nižja, medtem ko so se bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo povišale za devet odstotkov na 30 milijonov evrov. Bruto investicije v nekmetijske proizvode so znašale 207 milijonov evrov, kar je 25 odstotkov manj kot v 2019. V kmetijsko proizvodnjo je bilo vključenih 76.108 zaposlenih, kar je dva odstotka manj kot leto prej. Od tega je bilo 70.241 samozaposlenih (za odstotek manj), 5867 pa plačanih delavcev (pet odstotkov manj), so še sporočili s statističnega urada.