Kavcije za pločevinke in plastenke že naslednje leto

Kmalu si lahko obetamo kavcijski sistem, ki pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače za embalažo plača določen znesek oziroma kavcijo, ki ga dobi nazaj, ko prazno embalažo vrne. To imajo že v številnih evropskih državah.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/elpo.webp) Za uvedbo takega sistema za plastenke in pločevinke je tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Za to se zavzemajo tudi okoljevarstveniki, ki pravijo, da se na ta način zbere in reciklira veliko več embalaže kot v državah, kjer embalažo zbiramo(jo) v smetnjakih kljub ločevanju. V Sloveniji obstaja kavcijski sistem za steklenice, v številnih evropskih državah pa tudi ob nakupu plastenk ali pločevink. Društvo Eko krog je pripravilo pravno podlago, s katero bi kavcijski sistem za pločevinke in plastenke vzpostavili tudi v Sloveniji, z ministrstva za okolje in prostor pa so sporočili, da zamisel podpirajo. V Eko krogu so predlagali, da bi kavcija za eno plastenko ali pločevinko znašala 10 centov. Vlada je nedavno sprejela novi Zakon o varstvu okolja in ga poslala v parlament. V tej različici zakona kavcijskega sistema še ni, a nameravajo zakon v tej smeri dopolniti z amandmaji v parlamentarni proceduri. Zakon bodo poslanci obravnavali v začetku prihodnjega leta. V nekaterih državah imajo posebne avtomate v trgovinah, v katere kupci vrnejo prazno embalažo in v zameno dobijo kupon z zneskom kavcije, ki ga lahko unovčijo v trgovini ali pa dobijo vrnjen denar. V Sloveniji naj bi po načrtih ministrstva sistem v polnosti začel delovati leta 2025, okoljevarstveniki pa pravijo, da bi ga lahko vzpostavili prej, v letu ali dveh od sprejema zakonodaje. Sistem bi, poleg steklenic, za katere kavcijo plačujemo že zdaj, veljal za pločevinke in plastenke, ostalo embalažo pa bi še naprej zbirali v zabojnikih. V analizi ravnanja s plastenkami pijač, ki jo je pripravila GZS, ocenjujejo, da je bilo v letu 2019 danih v promet v Sloveniji približno 319 milijonov plastenk pijač ter mleka in mlečnih izdelkov, posledično je nastalo okoli 10.014 ton odpadnih plastenk. Delež ločeno zbranih in recikliranih plastenk je med 50 in 81 odstotki, najverjetneje nekje vmes. Po ocenah Eko kroga letno v Sloveniji kar 137 milijonov plastenk (66 na prebivalca) ne recikliramo, zato končajo v naravi, v sežigu ali na odlagališčih. Pločevinke so manj problematične, saj je aluminij, iz katerega so izdelane, veliko dražji od plastike, poleg tega pa ga je lažje ločiti od drugih odpadkov. Zato iz kupov odpadne embalaže v sortirnicah poberejo velik delež pločevink, ki se nato tudi reciklirajo. Do leta 2029 moramo ločeno zbrati vsaj 90 % plastenk kar določa evropska direktiva o plastiki za enkratno uporabo.