Kako lahko splet izboljša prodajne rezultate?

Osem od desetih uporabnikov interneta v Sloveniji in na Hrvaškem se na spletu samostojno informira o izdelkih in storitvah, ki jih nameravajo kupiti. Rezultate raziskave o pomembni prisotnosti trgovcev na spletu so predstavili na portalu [Shopper’s Mind – sMind](http://www.smind.si/). Avtor: [Gea Verderber](http://www.smind.si/author/gea/) ![]( )S tem se Slovenija uvršča nad povprečje EU, v dveh letih je delež narasel za 11 odstotkov. Jasno je, da so potrošniki prepoznali ključne prednosti spleta za informiranje in pridobivanje znanja za preudarne nakupe, medtem ko bodo morali trgovci še bolj poglobljeno razumeti ta trend. V obeh državah ima splet velik vpliv na nakupno odločanje in informacije, ki jih potrošniki v fazi raziskovanja pred nakupom dobijo na spletu, vplivajo tako na spletne kot tradicionalne prodajne kanale. PRED NAKUPOM SE NA SPLETU SAMOSTOJNO INFORMIRA 79 % SLOVENSKE IN 88 % HRVAŠKE SPLETNE POPULACIJE. Po podatkih največjega raziskovalnega projekta na področju spletnega nakupovanja v regiji, [Shopper’s Mind](http://www.smind.si/e-commerce-trendi/infografika-veste-kako-vam-lahko-splet-pomaga-izboljsati-prodajne-rezultate/?utm_source=partners_instoreSi&utm_medium=article&utm_campaign=pr_brand&utm_content=pr_brand_instoreSi_article_sMind_vplivSpletaNaNakupe_250516), ki poteka v partnerski izvedbi podjetja Ceneje ter raziskovalne agencije Valicon in je v zadnji izvedbi zajel skoraj 70.000 slovenskih in hrvaških spletnih kupcev, se pred nakupom na spletu samostojno informira 79 % slovenske in 88 % hrvaške spletne populacije. Pri tem vprašani uporabljajo različne kanale, med katerimi so še vedno prevladujoči spletni iskalniki (Google), a v zadnjih letih se vse bolj kažejo preudarne prakse nakupovanja in posledično na pomembnosti hitro pridobivajo spletni primerjalniki oziroma platforme za primerjalno nakupovanje. Te v Sloveniji uporablja že dobra tretjina spletne populacije, na Hrvaškem le nekaj odstotnih točk manj. Zanimiva razlika med Slovenijo in Hrvaško, ki jo kažejo rezultati omenjene raziskave je, da je v Sloveniji uporaba iskalnikov v primerjavi z letom 2014 znatno upadla, in sicer za dobrih 20 odstotnih točk. Na drugi strani se je uporaba spletnih primerjalnikov povečala za 4 odstotne točke. Primerjavo na evropski ravni omogoča raziskava Evropske komisije Digital Scoreboard. Evropsko povprečje spletne populacije, ki pred nakupom na internetu išče podatke o storitvah in izdelkih, znaša 77 %, Slovenija in Hrvaška pa se z 8 od 10 uporabnikov interneta uvrščata nad to povprečje. Pregled po letih pokaže, da je v Sloveniji med leti 2013 in 2015 delež narasel za 11 odstotkov, na Hrvaškem pa je rast še bolj očitna in samo od leta 2014 znaša kar 28 odstotkov. V SLOVENIJI JE V DVEH LETIH DELEŽ UPORABNIKOV, KI PRED NAKUPOM NA SPLETU IŠČEJO INFORMACIJE O STORITVAH IN IZDELKIH, NARASEL ZA 11 ODSTOTKOV. Raziskava Shopper’s Mind je šla še korak dlje in proučevala spletne vire informacij glede na pogostost nakupovanja. Izkazalo se je, da intenzivni spletni kupci (ki opravijo vsaj en nakup mesečno) še bolj preudarno nakupujejo, saj se jih v fazi raziskovanja samostojno informira 3 odstotne točke več kot na celotnem vzorcu vprašanih. Poleg tega jih več bere teste in ocene drugih uporabnikov ter opravi spletno primerjavo cen v tujini, kar je razvidno iz spodnje infografike. ![]( ) Darko Dujič, izvršni direktor Ceneje d. o. o., o vplivu spleta na prodajne kanale: "Slovenija in Hrvaška se z vidika uporabe spleta nikakor ne smeta postavljati v marginalni položaj v Evropi. Obe državi sta že precej razviti informacijski družbi, saj so uporabniki prepoznali ključne prednosti spleta na ravni informiranja in pridobivanja znanja. Tudi podjetja so po dolgem času dojela, da je splet postal ključno informacijsko okno in predstavlja vsaj v določeni meri naprednost podjetja. Zavedati pa se moramo, da pomemben del spletnih rešitev in prednosti šele spoznavamo, na primer področje spletnega nakupovanja, kjer obstaja še velik potencial za razvoj."