Kaj bo z Mercatorjem?

Uradna združitev Mercatorja s Konzumom bi bila kot nekakšna vrnitev (ranjenega) Herkula. To je bil namreč naziv za zamišljeni trgovinski skupni projekt, ki so ga kovali nekdanji predsedniki uprav trgovinskih verig Agrokorja (Ivica Todorić), Delte (Miroslav Mišković) in Mercatorja (Zoran Janković).![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/frek.webp) Sedaj, ko je že skoraj dokončno jasno, da sta po prvih obrisih dogovora o poplačilu upnikov prezadolženega Agrokorja ruski državni banki Sberbank in VTB Bank postali skoraj polovični lastnici novega Agrokorja, se postavlja vprašanje, kaj se bo dogajalo z Mercatorjem. Prvotni rok, do katerega bi morala izredna uprava Agrokorja skleniti dogovor z upniki o poplačilu milijardnih obveznosti, se je danes iztekel, zagrebško trgovsko sodišče pa ga je podaljšalo za tri mesece. Lex Agrokor je upnikom onemogočil vlaganje izvršb upnikom, Agrokor pa naj bi od 7,65 milijarde evrov prijavljenih terjatev še pod vodstvom prejšnjega izrednega pooblaščenca Anteja Ramljaka priznal 5,65 milijarde evrov brez terjatev v lasti Sberbanke, ki je s približno 1,1 milijardo evrov največja posamična upnica. Premoženje Agrokorja je sicer ovrednoteno na številke, ki se raztezajo med dvema in štirimi milijardami evrov, pri čemer je še največ vreden Mercator, ki ga ocenjujejo na vrednost med 763 milijoni in 1,47 milijarde evrov. | Lahko bi imeli HerkulaLeta 2009 bi se taka (trgovinska) združitev skoraj zgodila v veliko bolj prijetnih okoliščinah. Ravno pred nekaj dnevi so o tem spet govorili na panelu z naslovom ”100 let Jugoslavije: Naša stvar” na srbski Mokri gori. Miroslav Mišković, predsednik podjetja Delta Holding, je za Nedeljnik dejal: ”Pred leti sem poklical Jankovića in Todorića v Beograd. Od jutra do mraka smo se pogovarjali o ustanovitvi skupnega podjetja z imenom Herkul. Dogovorili smo se, da bo centrala v Beogradu, finance v Ljubljani, administracija pa v Zagrebu, kar bi spremenilo regijo. Pokrili bi ne samo tržnega prostora nekdanje Jugoslavije, ampak tudi Belorusije, Ukrajine, Romunije. Z Ivico sva se dogovorila, da je lastniška struktura 33:33:33, a je Zoran (Janković op. p.) rekel ne in želel naslednje razmerje: Delta 25, Agrokor 25, Mercator 25 in država Slovenija 25. Na to z Ivico nisva pristala, mi je pa ob prodaji Maksija v poslu najbolj žal, da se ni zgodil Herkul, ki ne bi dovolil propada Agrokorja." |