KGZS: Zaradi suše v kmetijstvu nastaja nepopravljiva škoda

![](/storage/files/images/susa.jpg)Posledice visokih temperatur in pomanjkanja padavin v juliju so v tem trenutku opazne predvsem na lahkih, prodnatih in plitvih tleh, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pridelek koruze bo tudi do 50 odstotkov manjši, krme bo v nekaterih predelih za do 70 odstotkov manj, veliko škode pa bo tudi pri pridelavi zelenjave. Nadaljevanje vročinskega vala do konca prve polovice avgusta bo imelo katastrofalne posledice za letošnjo in prihodnjo sadjarsko letino. **Najbolj prizadeta koruza** Na nekaterih poljščinah in na travinju je že nastala nepopravljiva škoda, opozarjajo v zbornici. Od poljščin je najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev. V zbornici ocenjujejo, da bo posledično pridelek tudi do 50 odstotkov manjši. Močno je prizadeto tudi travinje. Kmetje bodo težko pridelali zadostno količino voluminozne krme, saj je suša na travnikih povzročila izpad ene do dveh košenj. Izpad pridelka ocenjujejo v povprečju na okoli 30 odstotkov, v nekaterih predelih do 70 odstotkov. Trenutno zaradi sušnih razmer ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi nadomestili izpad pridelka. **Posledice pri sadju in zelenjavi** Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave. Listi in plodovi so ožgani in prisilno dozorevajo. V nenamakanih nasadih bodo pridelki nižji vsaj za 30 odstotkov (čebula, zelje, cvetača, fižol). Posledice suše in visokih temperatur se kažejo tudi v nasadih vseh sadnih vrst. Največ škode je na jagodičastem sadju, kjer so plodovi neprimerno dozoreli in slabše kakovosti. Pri koščičastem sadju, predvsem breskvah, so plodovi drobni, prisilno dozorevajo, so slabše obarvani in z manj sladkorja. Na pečkatem sadju se kažejo znaki opeklin. Vinska trta je na sušo sicer precej odporna, vendar se ponekod v Slovenski Istri in v Podravju že kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi venijo, bledijo in odpadajo, še opozarjajo na zbornici. **Več skrbi nameniti zemlji** "V letošnjem letu, polnem vremenskih ekstremov so razlike med dobrimi tlemi z več humusa in revnimi tlemi še bolj izrazite. Zato je treba čim večjo skrb nameniti povečanju humusa v tleh z organskim in zelenim gnojenjem, ustreznim kolobarjem ter stalni pokritosti tal," svetuje Dušica Majer s sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri KGZS. Ob tem poudarja, da so pomembne tudi ustrezna izbira kultur in sort, optimalna prehrana rastlin ter kakovostna obdelava tal: večkratno rahljanje tal, strniščna obdelava tal, razbijanje plazine, globoko podrahljavanje, konzervacijske obdelave tal in drugo. V tem trenutku je po mnenju Majerjeve potrebna plitva mehanska obdelava tal, v posevkih, ki so zapleveljeni, je nujno dosledno odstranjevanje plevelov, obvezno pa je tudi valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi. V sadovnjakih in vinogradih priporoča redno mulčenje ali košnjo v zatravljenih nasadih oz. plitko obdelava tal v obdelanih. Na suši bolj izpostavljenih legah priporoča redčenje grozdja v vinogradih ter v sadovnjakih odstranitev poškodovanih plodov. Za blažitev vpliva suše svetuje tudi škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin, priporoča pa se tudi dodajanje pripravkov s kalijem, saj kalij uravnava vodni režim rastlin.