KGZS: Zaradi novega davka kmetije tujcem?

![](/storage/files/images/kmetija.jpg)Novi nepremičninski davek bi lahko ogrozil slovensko kmetijstvo. Na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bi novi nepremičninski davek lahko zelo prizadel slovenske kmete, kmetijska zemljišča bi bila na prodaj in lahko bi se jih polastili tujci. Napoved novega nepremičninskega zakona pravi, da naj bi po prvih izračunih, ki so jih opravil na KGZS za povprečno veliko slovensko kmetijo (stanovanjska hiša, hlev, kozolec in 6,4 ha obdelovalnih površin) davek na nepremičnine znašal najmanj 1.000 evrov. "*Davek zažira ravno tisti del, ki je za kmete najbolj občutljiv, in to lahko v tako veliki meri, da kmetje tega ne bodo mogli prenesti. Posledično se bo marsikatero kmetijsko zemljišče znašlo na prodaj. To bo znižalo cene teh zemljišč in to bo tudi priložnost za tujce, da kupijo ta zemljišča*," je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) **Cvetko Zupančič** in poudaril, da na zbornici ostro nasprotujejo novim davčnim obremenitvam kmetov. Kmetijska zemljišča so po njegovih besedah obdavčena že s katastrskim dohodkom, ki ima že vse elemente davka na premoženja. *"Če želimo širiti kmetije, če želimo povečati samooskrbo, je treba narediti ravno nasprotno," za TV Slo* opozarja Zupančič. Če ima kmetija še nezazidana stavbna zemljišča bo obdavčitev še višja. Za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb je po predlogu nepremičninskega zakona predvidena davčna stopnja 1,5 odstotka oziroma, če je vrednost m2 stavbnega zemljišča 100 evrov, bo letni davek na nepremičnine znaša 1,5 evra/m2. Na KGZS-ju opozarjajo, da pri neizkoriščenih stavbnih zemljiščih prihaja še do dodatnih težav, saj številne občine po lastni presoji zarisujejo stavbna zemljišča, čeprav temu njihovi lastniki nasprotujejo. Tako bi v prihodnje morali plačevati davščine za nezazidljiva stavbna zemljišča, čeprav jih uporabljajo kot kmetijske ali gozdne površine. Sprememba namembnosti zemljišča iz stavbne spet v kmetijsko rabo pa je odvisna od volje občine. Za primerjavo so navedli nekaj različno velikih poljedelskih, živinorejskih in vinogradniških kmetij na različnih koncih Slovenije, ki bi po njihovih izračunih plačevali od 1100 do 5500 evrov nepremičninskega davka. KGZS glede novega nepremičninskega zakona tako zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in za stanovanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ob tem opozarjajo, da je tako ali tako neprimerno, da celotno breme nove nepremičninske zakonodaje v primeru gozdov in kmetijskih zemljišč nosijo njihovi lastniki, saj so po ustavi namenjena širši družbeni funkciji v obliki prostega prehoda čez gozdna in neobdelovalna kmetijska zemljišča ter nabiranju plodov ali pa lovu. Predsednik kmetijske zbornice je še povedal, da se želijo pogovarjati in pogajati glede omenjenega zakona, toda če ne bo posluha vlade, se lahko zgodi tudi "nepokorščina" kmetov.