Javno pismo kmetov glede nepravičnega plačila za svoje pridelke

Osem kmetijskih organizacij se je podpisalo pod javno pismo s katerim od vlade pričakujejo učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopredelovalni industriji, od trgovcev pa pravično razdelitev cene v verigi.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/-314-Meso-i-zdravlje[1].webp) Anton Medved, predsednik sindikata kmetov je o tem povedal naslednje:"Ne pokrijemo si niti proizvodnih stroškov, nekateri pogosto ne morejo plačati niti položnic, vse več se jih odloča, da se s kmetijstvom nehajo ukvarjati!" Sindikat kmetov Slovenije je že 27.avgusta letos pripravil novinarsko konferenco zaradi nizkih odkupnih cen, ki so po večini pod lastno ceno kmeta. Sindikat kmetov Slovenije je že takrat izrazil ogorčenje nad nesprejemljivim dogajanjem na kmetijskih trgih in maloprodajo živil slovenskim kupcem, ko so zapisali:" Že vrsto let smo priča padanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov, odkupovalci in preprodajalci želijo ceno slovenskih kmetijskih pridelkom znižati na etično nesprejemljiv nivo. Na drugi strani trgovine na drobno slovenskim kupcem ponujajo živila iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pridelana ali predelana po spornih praksah, po cenah živil pridelanih v Sloveniji. Maloprodajne cene živil v Sloveniji nikoli ne odražajo padca odkupnih cen kmetijskih pridelkov in so glede na standard in kupno moč višje kot v sosednjih državah. Vprašati se moramo, kako lahko slovenski kmet ob vseh administrativnih ovirah pridela tako poceni hrano, kot je tista iz uvoza. Slovenski kmetje nikoli ne bomo mogli pridelati zelenjave tako poceni, kot je sužnjelastniško pridelana zelenjava iz Italije in Španije, tega niti ne želimo, saj imamo moralno odgovornost. Ravno tako ne moremo prirediti poceni mesa, saj smo na repu po porabi antibiotikov v EU, reja živali temelji na dobrobiti živali, živali pa krmimo s pretežno doma pridelano krmo. Tako kot za zelenjavo in meso bi lahko opisali še za ostale sektorje kmetijstva, kjer vedno znova pridemo do enakih zaključkov. Vse to pa ima za posledico dejstvo, da se bo začelo kmetovanje v Sloveniji v prihodnjih letih opuščati. Mladi ne vidijo svoje prihodnosti na kmetiji v takšnih razmerah. V razmerah, kjer že nekaj let odkrito ugotavljamo, da vse večji del standardnega dohodka predstavljajo ukrepi Skupne kmetijske politike, lahko vsak razbere, da je delo na kmetiji vsak dan manj vredno. Za primer naj le navedemo, da je v štruci kruha večji delež DDV, kot je vreden kmetov del v obliki cene pšenice. Stanje ni le kritično, temveč alarmantno! Slovenski kmet, ki poleg pridelave hrane skrbi tudi za izgled slovenske pokrajine si s svojim delom ne more pokriti stroškov, kaj šele omogočiti razvoj kmetje in sebi primeren dohodek. Po drugi strani pa kupci, ki živila kupujejo v maloprodaji, le ta kupujejo po visokih cenah. Zakaj mora biti v Sloveniji tako, ali si ne zaslužita tako kmet poštenega plačila, kot kupec primerno ceno za primerno kakovost." Sindikat kmetov je ob tem podal zahteve, da se uvedejo masne bilance pri dobavah vseh prehranskih izdelkov in proizvodov tako na notranjem EU trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodajnih cen živil na trgovinskih policah, takojšnje prenehanje oglaševanja "domače", "Slovensko" in nostalgičnih prikazov kmetovanja s strani trgovcev, vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca.