Jana Levec:"Večina strokovnjakov se strinja, da je veganska prehrana zdrava"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/ajajac.webp)V Slovenskem veganskem društvu želijo pri peticiji 'Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah' doseči vsaj 5000 podpisov. Na to temo smo izvedli nekaj intervjujev s prehranskimi strokovnjaki. Tokrat odgovarja Jana Levec, diplomirana dietetičarka (VS). Diplomirala je leta 2019, naslov njenega diplomskega dela pa je:"Primerjava učinkov standardne, vegetarijanske in veganske diete na hiperglikemijo in lipidni profil pri sladkornih bolnikih". Podpirate peticijo 'Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah'? Se vam ta tema zdi pomembna, zakaj? Da, močno podpiram peticijo. Vemo, da se število ljudi, ki omejujejo vnos živil živalskega izvora, iz dneva v dan veča, veganska ponudba v javnih ustanovah pa še vedno bolj kot ne stagnira. Zavedati se je potrebno, da večina ljudi, ki se odloči za veganstvo, svojega načina prehranjevanja ne bo spremenila, kljub temu, da ustanova ne ponuja tovrstnega obroka. Izbrali bodo pač samo prilogo, solato, testenine brez omake ipd. in na tak način dobili zelo osiromašen obrok. Taki obroki so po navadi beljakovinsko zelo revni, bogati pa z ogljikovimi hidrati in maščobami. Največja prehranska organizacija na svetu, Akademija za prehrano in dietetiko bi peticijo verjetno podprla. Menite, da bi slovenska prehranska stroka predloge iz peticije podprla ali bi jim nasprotovala? Kakšne so vaše izkušnje? Mnenja v slovenski prehranski stroki so deljena, zato bi verjetno peticija naletela tako na odobravanje kot tudi na nasprotovanje. Večina strokovnjakov v Sloveniji se strinja, da je veganska prehrana lahko zdrava in uravnotežena, vendar pa je ne priporočajo otrokom, nosečnicam in starejšim zaradi tveganja za pomanjkanje določenih hranil. V kolikor bi vegansko prehrano v vrtcih,šolah,domovih za starejše občane načrtoval izobražen dietetik, ne bi smelo biti bojazni, da bi prišlo do pomanjkanja. Kot ste že navedli, obstaja mnogo prehranskih organizacij po svetu, ki potrjujejo, da je dobro načrtovana veganska prehrana lahko primerna za vse starostne skupine. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno, da postane tudi del prehranskih načrtov slovenskih ustanov in da ne prihaja do tega, da veganski otroci/starostniki/bolniki dobijo le špagete brez omake in podobno. Kako bi po vašem mnenju izgledal idealen veganski obrok v zadnjem letniku srednje šole, upoštevajoč, da delavci v kuhinji stremijo k čim nižjim stroškom obrokov, in upoštevajoč, da v šolah želijo pripraviti dovolj okusne obroke, ki jih bodo najstniki z veseljem pojedli do konca? Primer okusnega, zdravega in enostavnega obroka bi bili na primer špageti s pšeničnim drobljencem in zraven solata. Dober in poceni obrok bi bil tudi mariniran tofu z ajdovo kašo in popečeno zelenjavo, veganski burger ali rižota. Kar se je pomembno vprašati pri vsakem veganskem obroku, ki ga pripravimo, sploh v vrtcih, šolah in DSO-jih, je, če vključuje tudi zadosten vir beljakovin, saj so tako v otroštvu in mladostništvu kot tudi v starosti te še toliko bolj pomembne. Za malico bi lahko pripravili humus iz čičerike ali pa namaz iz drugih stročnic, npr. grahov, lečin. Pripravi se lahko tudi burek, kjer se namesto skute uporabijo tofu, indijski oreščki in sojin jogurt. Super rešitve so tudi enolončnice, kamor zamešamo različne vrste zelenjave, stročnic in žitaric. Močno predelani veganski izdelki, salame, siri, naj bodo na jedilniku v omejenem obsegu, kot to tudi velja za predelane mesne izdelke, salame, klobase. Menite, da bi vaše diplomsko delo 'Primerjava učinkov standardne, vegetarijanske in veganske diete na hiperglikemijo in lipidni profil pri sladkornih bolnikih' lahko spremenilo javno mnenje o veganski prehrani, če bi bilo obvezno branje za vse? Morda bi taka in podobna dela res spremenila pogled na vegansko prehrano, ki za marsikoga še vedno velja za močno procesirano in 'umetno', za druge pa zelo osiromašeno – energijsko, beljakovinsko in hranilno revno prehrano. Temu se z nekaj znanja enostavno izognemo in dobimo vzorec prehranjevanja, ki podpira zdravje vseh starostnih skupin in različno športno aktivne posameznike. Bi še kaj dodali na kakšno od odprtih tem? Dodala bi, da se zavedam, da imajo kuharice, dietetiki, vzgojiteljice, medicinske sestre in vsi ostali, ki so vključeni v načrtovanje, kuhanje in rokovanje z obroki, že sedaj ogromno dela in da razumem pomislek, da ne morejo zadovoljiti vsake posamične želje, če to ni zdravniško upravičeno. Vendar je tukaj veganstvo izstopajoče po svoji vedno večji številčnosti, močnem in upravičenem moralnem vidiku in je poleg tega tak način prehranjevanja odobren kot primeren in zdrav za vse starostne skupine s strani mnogih svetovnih prehranskih organizacij. Menim, da bi marsikateri veganski obrok lahko ponudili tudi vsejedim osebam in se na tak način izognili pripravljanju dveh različnih vrst obrokov. Marsikateri obrok je že v osnovi skoraj veganski, zamenjati je potrebno samo eno sestavino, npr. kravje mleko za sojin napitek, mleto meso za sojine/pšenične koščke, sladko smetano iz kravjega mleka za ovseno, navaden jogurt za sojin itd. Vse večja je tudi podnebna problematika našega planeta in iz tega vidika bo v prihodnosti potrebno vključevati vedno več živil rastlinskega izvora. Mislim, da je pravi čas, da postanemo malo kreativni in skupaj stopimo v boljšo prihodnost.