Izpostavili izzive na področju sadjarstva in zelenjadarstva

Na področju povečanja samooskrbe s sadjem in zelenjavo v Sloveniji se moramo začeti pogovarjati strateško, tudi v luči podnebnih sprememb in ostalih izzivov, so izpostavili sodelujoči na okrogli mizi v okviru sadjarsko-zelenjadarske konference.![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/japkee.webp) Ocenili so, da so nekateri evropski cilji na tem področju v Sloveniji težje uresničljivi. Kot je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru sadjarsko-zelenjadarske konference v organizacije Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, izpostavila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije, se v času kriz zadruge vedno znova pokažejo, da je sodelovanje prek tovrstnega poslovnega modela tisto, kar lahko pokaže pot iz krize. Na področju sadjarstva in zelenjadarstva se ji zdi z vidika ohranjanja stabilne samooskrbe in rasti v prihodnje problematična infrastruktura. Zaradi trenutnih klimatskih sprememb sta bili od leta 2017 samo dve normalni sadjarski letini. "Še vedno imamo problem, ker imamo samo 50 odstotkov nasadov pokritih z mrežami," je opozorila. O vlogi države na področju samooskrbe je spregovorila Maša Žagar iz direktorata za kmetijstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po njenih besedah se moramo začeti pogovarjati o prehranski politiki. Dodala je, da se sredstva trenutno usmerjajo v trajnostno proizvodnjo in povečanje produktivnosti z dodano vrednostjo. Tako kot ostale kmetijske panoge pa tudi sadjarstvo in zelenjadarstvo v prihodnjih letih čakajo velike spremembe. Ena od teh je tudi zniževanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 za 50 odstotkov. Po mnenju Jerneja Drofenika iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin te spremembe, ki so bile sprejete na ravni EU, izvirajo iz obnašanja potrošnikov. "Tem ciljem Evropska komisija natančno sledi. Dolgoročno jih bomo morali sprejeti, kratkoročno pa bodo posledice," je ocenil Drofenik in dodal, da se bo zelenjadarstvo veliko težje prilagodilo kot sadjarstvo. Predstavnica ministrstva je ob tem opozorila tudi na vidik posledic na okolje. Kot je poudarila, ni samo potrošnik tisti, ki si želi pridelkov brez fitomarmacevtskih sredstev, ampak k tem odločitvam prispevajo tudi pritiski na okolje - vse od onesnaženosti voda, podtalnice do zviševanja temperatur ozračja. Občasno sugestije kmetijskemu sektorju, naj se prilagodi na opisane razmere, niso delovale, trenutno pa časa za prilagajanje ni več, je še ocenila. Na zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev se bo morala prilagoditi tudi kemična industrija, a na tej ravni še niso, pa je opozoril Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta. Da se bo kmetijstvo v prihodnjih letih srečalo z velikimi izzivi, je izpostavil tudi Benjanim Schlauer iz Agro zavarovalnice. Slovenija je, kar zadeva podnebne spremembe, izpostavljena kot rizična država. V luči tega, kje živimo, te nekajletne pozebe predvsem v sadjarstvu, vinogradništvu in z manjšimi vplivi tudi v drugih kulturah, niso nič posebnega, je dejal in ob tem opozoril na pogostost dogajanj škodnih dogodkov, čemur sledijo tudi plačila najvišjih odškodnin. Po njegovi oceni bi lahko država na tem področju postorila še več, denimo povečala ozaveščanje. V razpravi so se sogovorniki dotaknili tudi sledljivosti izdelkov. Velik del nadzora na tem področju opravi uprava za varno hrano. Kot je izjavil Drofenik, problem na tem področju predstavlja sledljivost sadja in zelenjave v okviru cestnih prodaj, kjer je velik del špekulativne narave pod pretvezo lokalne pridelave. "V to niso vključeni samo preprodajalci, ampak tudi pridelovalci," je opozoril. Pred leti je bil sicer predlog, da bi se to prepovedalo, ampak do sprememb na koncu ni prišlo. Nadzor na tem področju trenutno, kot je opisal, izgleda kot sizifovo delo, saj ko določeno stojnico zaprejo in vzamejo pridelke, se ta ista stojnica čez en dan pojavi na drugi lokaciji. Nad praksami pridelovalcev pa bdi inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Pri večini teh v primarni proizvodnji zaznavajo zmanjšanje trenda zavajanja potrošnikov, da gre dejansko za izdelke z njihovih kmetij, je poudaril predstavnik inšpektorata Primož Marolt in dodal, da je veliko napak še vedno v administrativnem delu, denimo da pridelovalci ne vpisujejo dosledno vseh kmetijskih površin. Dosti je tudi primerov, ko fizične osebe tržijo izdelke brez dovoljenja za opravljanje dopolnile dejavnosti in tudi ne prijavljajo dohodkov iz tega naslova. "Razlogi za to so morda v nevednosti morda v špekulativnih namenih," je ocenil Marolt. Direktorica zbornice Kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc pa je opozorila na pomanjkanje ukrepov za profesionalne kmetovalce. Hkrati je pomembno tudi to, da se uredi zbiranje evidenc o količinah pridelave posameznih izdelkov, čemur se morajo potem prilagoditi tudi ukrepi države. Ob tem je dodala, da izračun košarice osnovnih živil sektorjema dela škodo, saj niža ceno izdelkov.