Interstat o zaznavi gospodarske krize in cenah hrane

![](/storage/files/images/INTERSTAT.jpg)Skoraj 60 odstotkov Slovencev pričakuje, da se bo gospodarska kriza še poglobila.V primerjavi z letom 2012 pomeni nakup prehrambnih izdelkov za gospodinjstva večjo obremenitev, povišal se je delež takšnih, ki se morajo pri teh nakupih omejevati. Interstat je med 22. majem. in 1. junijem letos. ponovno izvedel spletno raziskavo med slovenskimi potrošniki na temo občutenja finančno-gospodarske krize in nakupov prehrambnih izdelkov, v kateri je sodelovalo 531 anketirancev. Podobno raziskavo smo izvajali že v letu 2012 in primerjava rezultatov kaže, da so slovenski potrošniki glede zaznavanja splošnih finančno-gospodarskih razmer sicer nekoliko bolj optimistični, vendar posledice krize še vedno močno občutijo. Zato racionalno ravnanje pri vsakdanjih nakupih prehrambnih izdelkov ne preseneča. Okrog tretjina vprašanih (32,4 %) je mnenja, da je gospodarska kriza že dosegla dno in da se bodo razmere počasi izboljševale, medtem ko jih skoraj 60 odstotkov (57,8 %) pričakuje, da se bo kriza še poglobila in lahko pričakujemo še večje poslabšanje razmer. V letu 2012 je ta odgovor izbrala večina anketiranih (kar 82,7 %), medtem ko je le 5 odstotkov vprašanih takrat bilo mnenja, da je kriza že dosegla dno. Na vprašanje, kako so zadovoljni z materialnimi razmerami, v katerih živijo, petina anketiranih (20,8 %) navaja, da so z njimi nezadovoljni, skoraj 60 odstotkov (58,5 %) jih je delno zadovoljnih, slaba petina pa povsem zadovoljnih (19,5 %). V primerjavi z letom 2012 se je opazno znižal delež povsem zadovoljnih (takrat 39, 5 %) in povišal delež le delno zadovoljnih (takrat 39,5 %). Da so cene prehrambnih izdelkov na slovenskem trgu previsoke, meni več kot 80 odstotkov vprašanih. Glavnina anketiranih za nakupe prehrambnih izdelkov za svoje gospodinjstvo mesečno porabi med 201 in 300 EUR (takšnih je 33,7 %), ali več kot 300 EUR (takšnih je 37,4 %). V letu 2012 smo raziskavo izvedli pred napovedanimi večjimi podražitvami hrane in primerjava rezultatov razkriva, da se je poraba v gospodinjstvih dejansko povišala. V letu 2012 je namreč največ anketiranih za mesečni nakup prehrambnih izdelkov namenilo med 101 in 200 EUR (takšnih je bilo 65,0 %) ali med 201 in 300 EUR (takšnih je bilo 27,1 %). Navedeno se odraža tudi v podatku, da se je znižal delež anketiranih, ki se jim pri nakupih hrane ni potrebno posebej omejevati (v letu 2012 = 65,0 %, v letu 2014 = 57,1 %) ter zvišal delež anketiranih, ki so navedli, da morajo zelo skrbno preveriti, kaj si lahko privoščijo in se morajo pri nakupih hrane občasno tudi omejiti (v letu 2012 = 27,1 %, v letu 2014 = 35,0 %). Podražitve prehrambnih izdelkov vplivajo tudi na lojalnost izdelkom slovenskega porekla, saj se je znižal odstotek vprašanih, ki prisega na slovenske izdelke ne glede na ceno (v letu 2012 = 40,4 %, v letu 2014 = 30,0 %) in povišal odstotek takih, ki sicer dajejo prednost slovenskim izdelkom, vendar le če razlika v ceni v primerjavi s tujim konkurenčnim izdelkom ni previsoka (v letu 2012 = 48,5 %, v letu 2014 = 54,8 %) ter takih, ki jim je cena v vsakem primeru bolj pomembna kot poreklo izdelka (v letu 2012 = 11,1 %, v letu 2014 = 15,2 %). | V skladu s standardi, ki jih priporoča ESOMAR*, je pri objavi rezultatov iz tega poročila potrebno navesti naslednje podatke: • Izvajalec: INTERSTAT d.o.o. • Zajeta populacija: splošna javnost, osebe stare 18+ • Velikost vzorca: n = 531 • Maks. napaka cenilke na vzorcu: +/- 4,25 % • Datum izvedbe: 22.05. – 01.06. 2014 • Vzorčenje: spletni panel podjetja Interstat d.o.o. • Metoda zbiranja podatkov: Računalniško podprto spletno anketiranje (CAWI) • Analiza podatkov: univariatna analiza** * ESOMARR/WAPOR GUIDE TO OPINION POLLS, ESOMAR 2003. ** Pred obdelavo so bili podatki še obteženi po spolu, starosti, delovni aktivnosti in statistični regiji, tako da je vzorec približan strukturi populacije. Zaradi postopka obteževanja lahko skupni odstotek odstopa od 100, vendar ne za več kot za 0,1%. Tudi frekvence lahko odstopajo za -/+ 1 enoto. |