INTERVJU: Topolnik: "Verjamemo v našo zgodbo"

![](/storage/files/images/topol.jpg) Tik pred ljubljanskim Cityparkom so pridelovalci, ki so združeni v skupini Vrtovi panonski, v [četrtek](http://instore.si/newsarticle/newsarticle/Zelena-tocka-pomaga-resevati-slovensko-samooskrbo) proslavili 1.rojstni dan svoje druge trgovinice z izdelki slovenskih pridelovalcev hrane višje kakovosti. Pogovarjali smo se s predsednikom skupine Vrtovi panonski. **Prva trgovina, opremljena v domačem vzdušju in pod blagovno znamko Zelena točka je bila odprta pred tremi leti v Murski Soboti, lani v sodelovanju z Agrario Koper še v ljubljanskem BTC-ju v Ljubljani, a lani decembra vam ni uspelo odpreti še tretje kot ste želeli v Mariboru?** Ta želja in cilj za trgovino v Mariboru in sicer v Europarku,še obstaja če bomo seveda uspeli z dogovorom. Predvsem smo zadovoljni, da smo uspešni ob prvi obletnici v Ljubljani, v Murski Soboti pa smo odprti že tretje leto. Naš projekt sovpada s projektom Evropske unije in strategijo politike, da delujemo na razvoju lokalnega kmetijstva in verig, ker s tem omogočamo kakovostnejšo hrano kupcem. Obenem je pomembno, da s tem ko razvijamo kratke verige vplivamo tudi na razvoj podeželja. To so delovno intenzivne panoge in s tem omogočamo razvoj in ohranitev delovnih mest. **Kako to, da ste sploh prišli na idejo odpiranja trgovin Zelena točka?** Prednostno delamo na tem, da bi ponudili izdelke, ki jih ni moč dobiti v večjih trgovskih centrih.Za ta korak, za otvoritev trgovin z izključno slovenskimi pridelki in izdelki, smo se odločili, ker želimo mestnim prebivalcem približati slovensko in domačo ponudbo zelenjave, medu in eko izdelkov. Slovenci se še vedno premalo zavedamo kako pomembno je, da uživamo zdravo prehrano in vse preveč posegamo po uvoženi in cenovno ugodni zelenjavi, ki med dolgimi distribucijskimi potmi izgubi večino hranilnih snovi, okus in predvsem svežino. Tukaj imamo veliko izdelkov, mogoče naj na tem mestu omenim eko paradižnik z eko kmetije s Primorske (op.ur. gre za farmo Kortina in pridelovalca Petra Štularja). **Vaša širitev pomeni tudi širjenje sodelovanja, saj ste na začetku delovali le v Pomurju. Koliko kmetij sodeluje z vami in od kod prihajajo, za koliko se je to število v enem letu povečalo?** V enem letu obstoja ljubljanske prodajne enote smo ponudbo povečali, predvsem imamo veliko več zelenjave. Oskrbuje nas 15 zelenjadarjev iz Prekmurja, 32 je dobaviteljev sadja, ki so večinoma Pomurci, Prrimorci in Dolenjci, skupno pa imamo 62 dobaviteljev. Sodelujemo z Agrario in KZ Krko, pridelovalci medu in tudi sadja, ki ga ravno tako ponujamo v naših trgovinah. Drugih ponudnikov imamo čez 30 ter čez 60 pridelovalcev. Imamo 5 oz.6 zaposlenih v obeh trgovinah, po tri v vsaki in sicer prodajajo dekleta, ki prihajajo iz krajev odkoder so izdelki in znajo o tem povedati kupcem več. **Koliko izdelkov ponujate v trgovini, opazili pa smo celo kruh?** Ponujamo cca. 730 različnih izdelkov, lani smo jih imeli cca.400. Imamo domači med, zelenjavo in številne ekološke izdelke. Želimo, da bi se še več manjših kmetovalcev odločilo za rastlinjake, pri čemer jim bomo nudili vso pomoč za pridobitev sredstev. **Vi ste dokazali, da je kaj takega možno, čeprav se je zdela vaša ideja precej utopična oz.zelo pogumna in vredna vse pohvale?** Na mikro ravni verjamemo v našo zgodbo in smo že dokazali, da je možna. Verjamemo v še večji razvoj povezav z zadrugami in kmeti na daljši rok. Kot sem že omenil tudi v naložbe skupaj s kmeti za katere pridobivamo nepovratna sredstva s čimer se naša skupina tudi sicer ukvarja. Večina hrane, ki se dobi v vaših trgovinah ima certifikat kakovosti .Vsako leto obišče kmetije, ki sodelujejo z nami nadzornik, vodijo se ustrezne evidence in pridelava temelji na osnovi opazovanja rastlin, škodljivcev in bolezni in pa ne zatiranja le-teh vsepovprek. Domača hrana je bolj varna, ker je krajši čas dostopa manipulacije. Uvožena zelenjava lahko do kupca potuje tudi več tednov, se skladišči po hladilnicah in se z njo manipulira tako, da je kemično pripravljena. **Kaj pa je še vaš cilj v Sloveniji in kakšni so bili finančni rezultati?** Želimo vključiti vsaj pol zelenjave naših kmetov v ta kanal. Pričakujemo napredek tudi na drugih področjih.Skupno smo dosegli lani 80.000 evrov, kar nam ni zadoščalo za pokritje stroškov, vseeno pa računamo na 30% povečanje v letošnjem letu in da bi nam nato zadeva v tretjem letu zares zaživela. | Verhovnik:"Uvožene zelenjave se ne da primerjati z domačo!"Tanja Verhovnik, ki je vodja projekta informiranja in promocije v skupini Vrtovi panonski je povedala, da so za projekt integrirano pridelane zelenjave izpeljali več kot 110 dogodkov in promocij in 30 do 50 delavnic za otroke. "Preverjali smo od kod prihaja zelenjava. Veliko celo iz Kitajske, Nove Zelandije in Avstralije in ta zelenjava prepotuje več kot 20.000 km s kontejnerji in potrebuje za pot dober mesec. Zaradi tega se lahko upravičeno vprašamo za primerjavo kvalitete npr. take čebule z našo, glede vsebnosti vitaminov, mineralov in sušnin. Tega se ne da primerjati…". Postregla je s podatkom, da se samooskrba v Sloveniji zmanjšuje. "Po letu 2000, ko smo imeli 50%, je ta v zadnjih petih letih med 33 in 37 odstotki. Slovenci pridelamo zgolj 71.000 ton zelenjave, uvažamo je dvakrat toliko oz. celo 155.000 ton. Zanimivo je, da je pa pojemo vedno več in da poraba raste, čeprav smo še pod evropskim povprečjem. Po podatkih iz leta 2013 pojemo 82 kg zelenjave na posameznika, evropsko povprečje pa je 102 kg...". |